V katoliških cerkvah na večernih vigilijah oziroma bedenju škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, kot so krst, obhajilo in birma.

Starodaven krščanski obred
Pri vigiliji, ki poteka na veliko soboto na predvečer praznika, imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Velikonočno bedenje je starodaven krščanski obred, poln simbolov in z bogato liturgijo. Vključuje blagoslov ognja, simbola zmage nad temo in prehoda iz smrti v življenje, in procesijo z velikonočno svečo, liturgija pa vsebuje kar devet svetopisemskih beril.

Papež je med obredom, kot zahteva tradicija, krstil vernike iz različnih držav - pet jih prihaja iz Italije, drugi pa iz Belorusije, Francije, Senegala, Libanona in Vietnama. Najmlajši je imel sedem let, najstarejši pa 58.

Z jutranjim bogoslužjem, ki ga pripravijo ob polnoči, tudi pravoslavni kristjani začenjajo praznovanje velike noči.

V nedeljo bo Frančišek daroval velikonočno mašo in podelil tradicionalni blagoslov oziroma voščilo urbi et orbi (mestu in svetu).

Velikonočni teden
Na veliki petek je papež Frančišek drugič v svojem pontifikatu sodeloval pri tradicionalnem križevem potu, ki vsako leto poteka ob rimskem antičnem Koloseju. Poglavar Rimskokatoliške cerkve je obred spremljal z griča antičnega foruma in blagoslovil vernike. Pred obredom velikega petka je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da "ni lahko tesno slediti Jezusu, saj je pot, ki jo je izbral, križeva pot".

Dan prej, na veliki četrtek, je papež izvedel tradicionalno umivanje nog. Letos je to izvedel dvanajstim gibalno oviranim, noge pa jim je na koncu tudi poljubil. Gre za ponazoritev geste, ki jo je Jezus izvedel svojim apostolom pred zadnjo večerjo.