Papež v poslanici poudarja, da je resnični mir božji dar in hkrati človeško delo. Tako mora človeštvo narediti vse, da bi doseglo mir. Ob tem poudarja vzgojo za mir, s katerim bi prerastli egoizem in individualizem.

Dotaknil se je tudi gospodarske krize. Zahteva nov gospodarski red, ki ne bi bil zgrajen na iskanju maksimalnega dobička, uspešnosti in konkurenčnosti, ampak na ideji "skupnega dobrega, na pravičnosti in ljubezni, ideji daru in medsebojne delitve tega, kar imamo, bratstva in enakopravnosti", je poslanico predstavil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Anton Stres.

Individualizem in egoizem sodobnega kapitalizma
Papež v poslanici našteva nekatera dejstva in pojave v sodobnem svetu, ki posebej ogrožajo mir, in sicer krvave spopade, napetosti med bogatimi in revnimi, ki se še poglabljajo zaradi obstoječe finančne in gospodarske krize, individualizem in egoizem, ki prevladuje v ekonomiji in finančnem kapitalizmu.

Kot miselno podlago refleksije je papež poudaril etiko in antropologijo, ki bi bila zasnovana na obče človeškemu temelju - naravnemu pravu. Z naravnim zakonom namreč želi papež po besedah Stresa nasprotovati diktaturi relativizma, ki nima trajnejših in obče človeških osnov. Ob tem je omenil posledice relativizma, kot so sodobne teorije o evtanaziji, splavu in različnih oblikah družinskega življenja.

Pol stoletja od koncilskega temelja
Ob tem je spomnil tudi na 50. obletnico drugega vatikanskega koncila in 50. obletnico okrožnice Janeza XXIII. z naslovom Mir na zemlji, s katero je Katoliška cerkev po besedah Stresa v celoti osvojila sodobno idejo človekovih pravic. Tako koncil kot tudi okrožnica sta poudarjala dostojanstvo sleherne človeške osebe, idejo enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti. Samo na teh idejah je lahko zgrajen trajen mir, je sklenil Stres ob predstavitvi papeževe poslanice v Ljubljani.