Na srečanju s 70 škofi iz 35 azijskih držav v mestu Haeme južno od Seula je papež dejal, da je Cerkev zavezana dialogu z vsemi. "V duhu odprtosti do drugih iskreno upam, da tiste države brez polnih odnosov s Svetim sedežem ne bodo oklevale pred nadaljnjim dialogom za dobro vseh," je dejal in dodal, da ne govori samo o političnem, ampak o bratskem dialogu.

Po njegovih besedah kristjani ne prihajajo kot osvajalci, ki nameravajo izbrisati nacionalne in kulturne identitete, ampak si želijo skupnega sodelovanja. Njegove izjave so bile namenjene državam s komunistično oblastjo, kot so Kitajska, Vietnam in Severna Koreja.

Peking in Vatikan brez odnosov
Na Kitajskem je Katoliška cerkev razdeljena na dve veji, uradno pod nazivom "domoljubno združenje", ki je zvesta komunistični partiji, in Cerkev, ki deluje v tajnosti in priznava le papeža v Rimu. Katoličanov na Kitajskem naj bi bilo po uradnih državnih podatkih 5,7 milijona, po navedbah neodvisnih virov pa kar 12 milijonov. Peking in Vatikan nimata stikov od leta 1951.

Še bolj neizprosna do katoličanov je Severna Koreja, kjer je verska svoboda sicer zagotovljena z ustavo, če ne spodkopava države, a razen nekaj svetišč pod nadzorom oblasti odprto izražanje vere ni dovoljeno.

Pjongjang je zavrnil povabilo južnokorejske Katoliške cerkve, da se pripadniki severnokorejskega državnega združenja katoličanov udeležijo maše, in pri tem kot razlog navedel, da se isti dan začenjajo skupne južnokorejsko-ameriške vojaške vaje.

Odnosi med Vietnamom in Vatikanom so se v zadnjem času izboljšali, čeprav diplomatski stiki še niso vzpostavljeni. Z Vatikanom uradnih stikov sicer nimajo še Afganistan, Savdska Arabija, Butan, Laos, Mjanmar in Oman.

Dialog za dobro vseh
Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je pojasnil, da papeževe besede pomenijo pripravljenost na dialog za dobro Cerkve in prebivalcev teh držav. "Dobri katoličani so lahko tudi dobri državljani. Oblastem se ni treba bati Svetega sedeža kot nekaj, ki želi izvajati oblast. Gre za vero," je dejal.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v četrtek sporočilo, da se je seznanilo s papeževim stališčem, ob tem pa ponovilo, da je Peking iskren v svoji pripravljenosti na izboljšanje odnosov z Vatikanom. Glavni predmete spotike v odnosih med Vatikanom in Pekingom je, kdo bo imel zadnjo besedo pri imenovanju škofov.

Papež je pozneje daroval še sklepno mašo na šestih azijskih dnevih mladi. Čeprav je pred tem pozival k ustvarjalnosti in okretnosti Cerkve v Aziji, pa je pri maši dejal, da to ne pomeni opustitve verskih načel. "Lahko ceniš številne pozitivne vrednote raznovrstnih azijskih kultur. A hkrati moraš spoznati, kaj ni v skladu s katoliško vero," je povedal Frančišek.