Protesti so se začeli v ponedeljek, takrat so protestniki napadli sedeže petih koalicijskih strank in sedež varnostnih sil v provinci Sulejmanija, poroča Al Džazira. V torek so protestniki zanetili sedeža dveh političnih strank v mestu Raparin, varnostne sile pa so v posredovanju ranile najmanj sto ljudi. V kurdski prestolnici Erbil so se zbrali protestniki z napisi "Hočemo svoje plače".

V torek so protestniki v mestu Rania zanetili sedež opozicijske stranke Gorran, v mestu Kaladze pa sedež Kurdske islamske unije, poroča kurdska tiskovna agencija Rudav. Varnostne sile so nato na ukaz ministrstva za kulturo razdejale pisarno in zaprle pisarno NRT-ja v Sulejmaniji, ene največjih kurdskih medijskih hiš, je po poročanju Rudava sporočilo ministrstvo v izjavi za javnost. Na letališču v Sulejmaniji so aretirali tudi ustanovitelja televizije in opozicijskega aktivista Šasvarja Abdulvahida.

"Mednarodno skupnost pozivamo, naj se postavi zoper grobo neupoštevanje življenja, svobode in demokracije, kar so pokazale oblasti v kurdistanski regiji," so pozvali v stranki Gorran in svoje poslance povlekli iz parlamenta. V odziv na nasilje je odstopil tudi predsednik parlamenta iz vrst stranke Jusif Mohamed. Prav tako je iz parlamenta izstopili manjša opozicijska stranka Komal.

Znižano število smrtnih žrtev
Po torkovih izgredih v več mestih po Kurdistanu, v katerih je policija uporabila vodne topove in solzivec, so tamkajšnje oblasti razglasile policijsko uro. Večjih protestov v večini mest ni bilo, v mestih Rania in Kifri so se zbrale manjše skupine ljudi. Kurdsko zdravstveno ministrstvo je število smrtnih žrtev s prvotnih pet ljudi znižalo na dva človeka, poroča Rudav.

Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu je izrazilo zaskrbljenost nad dogajanjem. Po zaprtju medijskega hiše NRT so ZDA kurdske oblasti pozvale, naj upoštevajo svobodo medijskega poročanja. Misija Združenih narodov za Irak (UNIMA) je medtem vlado in protestnike pozvala, naj stopijo korak nazaj in omejijo svoje delovanje, in prav tako obsodila zaprtje medijske hiše.

Mednarodna skupnost ni priznala referenduma
Na septembrskem referendumu o neodvisnosti Kurdistana je 92 odstotkov udeležencev podprlo neodvisnost, vendar mednarodna skupnost referenduma ni priznala, predvsem Turčija in Iran, kjer prav tako živita kurdski manjšini, pa sta z njim izrazili nestrinjanje. Osrednja vlada v Bagdadu je v odgovor na referendum uvedla stroge ukrepe: zavzela je mesto Kirkuk v istoimenski regiji, naftna polja in na meje Kurdistana poslala vojsko.

Barzani poziva k nenasilnim protestom
Voditelj iraških Kurdov Masud Barzani je poudaril, da imajo Kurdi zakonito pravico do protestov, vendar so napadi in zažigi strankarskih pisarn nedopustni. Kurde je pozval k mirnim protestom. "To so težki časi za naše območje. Vaši protesti so razumljivi, in slišim jih, vendar nasilje ni nikoli sprejemljivo," je protestnike nagovoril Barzani.