Kot je dodala v pogovoru za Jutarnji list, "tako za trenutno situacijo ni kriv arbitražni sporazum, temveč to, da so ga Slovenci kršili". "Druga stran je pokazala, da ni prepričana, kako lahko doseže tisto, kar si želi, ne da bi kršila sporazum," je izpostavila vodja hrvaške diplomacije.

Pusićeva je dejala, da je tudi v pismu arbitražnemu sodišču omenila, da je bilo nenavadno, ker so imenovali predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama za svojega člana, saj je v skladu z arbitražnim sporazumom prav predsednik sodišča v Haagu tisti, ki imenuje sodnika, če se dve strani ne moreta dogovoriti. Medtem pa je tudi Abraham odstopil.

"Situacija s sodniki ni glavna težava, ker je arbitra v skrajni situaciji vedno lahko zamenjati. Glavna težava je, ker so v predmet naknadno dodani dokumenti in beležke, ki po pravilih tam ne bi smeli biti, kar je vidno iz objavljenih pogovorov, za katere nihče ni zavrnil avtentičnosti. Priložili so jih po tem, ko so sodniki začeli razpravo," je povedala.

"Ni težava samo v sodnikih, temveč v dokumentaciji"
Pojasnila je, da tisti, ki sodelujejo v postopku, kot je slovenski sodnik, slišijo in vedo, kaj so slabosti in prednosti hrvaškega in slovenskega predloga, in z naknadnim dodajanjem dokumentacije lahko dodatno pojasnijo temo, za katero so presodili, da ni najboljše argumentirana, ter naknadno okrepijo ali poglobijo slovenske argumente.

Na vprašanje, katere dokumente je Slovenija naknadno dodala, je Pusićeva odgovorila, da na to ni mogoče odgovoriti in da je to bistvo celotnega zapleta. Ko bi to vedeli, bi lahko na neki način predmet očistili in nadaljevali postopek, čeprav so že pustili sledi in vpliv na sodnike. "To je uničilo celoten predmet. Ni težava samo v sodnikih, temveč v predmetu, dokumentaciji, na temelju katere bodo odločali. Ni več mogoče razlikovati, kaj je kdaj postalo del predmeta," je zatrdila. Dodala je, da sledijo zapleten spravni postopek in razprave, ki so povezane z Združenimi narodi, ker je generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun tudi depozitar arbitražnega sporazuma. "V postopku pred ZN-om bodo sledili pogovori o tem, kaj in kako bi lahko storili. To pa lahko traja tudi leto dni," je napovedala.

Zagreb vztraja pri Meddržavnem sodišču
Pusićeva meni, da je po izkušnjah z arbitražnim sporazumom spor treba urediti na Meddržavnem sodišču, ne glede na to, ali je bil Abraham imenovan v arbitražno sodišče. Meddržavno sodišče ima drugačen postopek in več sodnikov, sodijo na temelju mednarodnega prava. Je boljša rešitev kot Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, ker gre za kopensko in morsko mejo, je dejala. A za reševanje spora pred Meddržavnim sodiščem je potrebno soglasje obeh držav, je še povedala in ocenila, da je bil sporazum o arbitraži leta 2009 takrat tudi edina rešitev.

V Sinju se je oglasil tudi hrvaški premier Zoran Milanović in dejal, da bo Hrvaška z vstopom v schengen Slovencem pravzaprav naredila uslugo. "Mi bo varovali zunanjo mejo, tokrat ne proti Osmanskim Turkom, vendar če to ni v njihovem interesu, potem tudi ni v našem."

Puhovski: Hrvaško podpirajo ZDA, Slovenijo EU
Pusićeva ni želela neposredno odgovoriti na vprašanje, ali ZDA imajo posebno stališče do hrvaško-slovenskega spora, o čemer je govoril hrvaški politični analitik in profesor Žarko Puhovski. Dejal je, da so k odstopu drugega slovenskega arbitra Abrahama malo pomagale ZDA, tako kot je EU prej pritiskal, naj sprejme položaj. Po njegovem mnenju si je Slovenija privoščila "predobre" odnose z Rusijo, kar je bilo za ZDA nesprejemljivo, v samem sporu o meji pa se tako kažejo interesi tistih, ki igrajo svoje igre prek Hrvaške in Slovenije.

"Glede na članstvo Slovenije v zvezi Nato in pogrevanje hladne vojne so takšno vedenje Slovenije očitno veliko bolj resno vzeli Američani kot EU, ki niti nima jasne politike. Tako se v sporu o meji kažejo interesi tistih, ki igrajo svoje igre prek Hrvaške in Slovenije."

"Popolnoma nesmiseln spor"
Kot je dodal, so verjetno ZDA posnele sporni pogovor nekdanjega slovenskega sodnika Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik in ga izročile Hrvaški. "Tako kot večina kolegov strokovnjakov na Hrvaškem menim, da hrvaške obveščevalne službe tega niso bile zmožne, ne glede na to, ali so imele dobro voljo, da bi to počele," je izjavil.

Puhovski še meni, da sta sosednji državi v popolnoma nesmiselnem sporu o morskem območju, ki "ne zadošča niti za resnejši spopad s čolni". "Gre za bolj smešen kot žalosten povod za spopade, ker sporni del morja Hrvaški ne pomeni veliko niti v promilih. Nepomemben je tudi za Slovenijo, a je več kot dovolj za spopade primitivnih nacionalizmov in to bo drago stalo obe državi," je dejal.

Kvečjemu je v Sloveniji mogoče zaslediti amoralni cinizem, ker niso poskusili sprožiti niti formalnega disciplinskega postopka proti uradnici zunanjega ministrstva Simoni Drenik niti ni nobeno strokovno telo sprožilo postopka proti Sekolcu na temelju profesionalnega kodeksa, oba pa sta kršila elementarne profesionalne norme.

Porast nacionalizma
Kritiziral je tudi Hrvaško, ker nihče izmed njenih uradnikov z nobeno besedo ni omenil prisluškovanja Drenikovi in Sekolcu. Omenil je, da nekateri nacionalistično usmerjeni hrvaški novinarji celo poskušajo predstaviti Slovenijo kot tesnega partnerja Srbije v nastopih proti Hrvaški. Poudarja, da to vse pogreva nacionalistično vzdušje zaradi spora o meji.

"Sem presenečen, da Slovenija ne uporablja zelo preprostih argumentov, da ima Hrvaška težave z vsemi svojimi sosedami - s štirimi zaradi meje, z Madžarsko zaradi upravljanja Ine. Ne sliši se dobro niti za posameznika, ko zase reče, da je dober, vsi okrog njega pa agresivni, kaj šele za državo," je povedal. Spomnil je še, da ima Hrvaška tudi drugačna stališča v pogajanjih za reševanje spora o kopenski meji s Slovenijo kot s Srbijo.

Hrvaške volitve pozimi prihodnje leto?
Puhovski je še izpostavil, da politične stranke na Hrvaškem ne bodo mogle izkoriščati spora o arbitraži s Slovenijo v predvolilni kampanji, ker je bil dosežen konsenz med vlado in opozicijo. Pričakuje, da bodo parlamentarne volitve na Hrvaškem januarja ali celo sredi februarja leta 2016 ter da bodo do takrat pozabili na poletne napetosti.

Spor pa se bo odrazil na političnih dogodkih v Sloveniji, glede na to, da je vlada v rokah ljudi, ki nimajo političnih izkušenj z obvladovanjem mednarodnih odnosov, je sklenil.