Sodišče v Haagu je po odstopu Vukasa sporočilo, da mora v skladu z arbitražnim sporazumom med državama zdaj Hrvaška v 15 dneh imenovati novega arbitra kot člana sodišča, ki odloča o meji. Če tega ne bo storila, bo novega člana imenoval predsednik arbitražnega sodišča, so še zapisali.

Vukas, ki ga je hrvaški premier Zoran Milanović med razpravo proglasil za neodvisnega strokovnjaka, na katerega Hrvaška nima vpliva, je sicer v Haagu uradoval kar na hrvaškem veleposlaništvu. V četrtek je v zadnji informativni oddaji HRT-ja povedal, da mu po odkriti slovenski kršitvi postopka in po enotni podpori sabora, da se arbitražni sporazum prekinite, kaj drugega kot odstopiti ni preostalo, poroča dopisnik RTV Slovenija Vanja Vardjan.

Sicer pa je Vukas pojasnil tudi, da bi arbitražno sodišče moralo do konca poletja sprejeti končno odločitev glede sodbe, ki bi jo potem v celoti napisali do konca leta in dodal. "Lahko samo povem, da je imelo sodišče namen odvzeti del teritorialnega morja, čemur sem se najostreje upiral."

Čudi se tudi nedavnemu imenovanju novega arbitra Slovenije, predsednika Meddržavnega sodišča v Haagu Francoza Ronnyja Abrahama. Tako sta zdaj v sestavi arbitražnega sodišča, skupaj s predsednikom, dva Francoza: "Čeprav državljanstvo ne determinira obnašanje sodnikov, to ni prav elegantno, da sta tam dva Francoza."

Vukas pričakuje, da bo zdaj sodišče namesto njega imenovalo novega arbitra in nadaljevalo delo. Ob tem je napovedal, da zna prekinitev arbitražnega sporazuma, kar želi Hrvaška, trajati dolgo časa. Na sporočilo iz Haaga, da se bo arbitraža nadaljevala, uradnega odziva Zagreba še ni.

Razrešili tudi svoji agentki
Hrvaška vlada je danes dolžnosti razrešila tudi svoji agentki pri arbitražnem sodišču Majo Seršič in Andrejo Metelko-Zgombić.

Vlada v Zagrebu je v skladu s pričakovanji potrdila sklep sabora, s katerim so jo poslanci v sredo soglasno obvezali, da zaradi slovenske grobe kršitve arbitražnega sporazuma začne postopek za prekinitev tega sporazuma. Podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić je ponovila, da je odločitev Hrvaške za prekinitev arbitražnega sporazuma iz leta 2009 posledica nedavnih ugotovitev o slovenskih kršitvah sporazuma.

"Po razkritju sporne komunikacije med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik, ki je ni nihče zanikal, ni prišlo le do kompromitiranja teh dveh oseb, temveč tudi samega predmeta, saj je slovenska stran vanj naknadno dodajala dokumente in informacije. Zato menimo, da reševanja spora o meji s Slovenijo v arbitražnem postopku ni mogoče nadaljevati," je pojasnila.

MZZ prejel noto Hrvaške o izstopu
Hrvaško zunanje ministrstvo je nato v večernih urah Sloveniji tudi uradno poslalo diplomatsko noto, s katero je državo obvestilo o izstopu iz arbitražnega postopka. Slovensko zunanje ministrstvo naj bi na noto odgovorilo v treh mesecih.

Evropska komisija odločitev Hrvaške obžaluje
Evropska komisija (EK) obžaluje, da sta hrvaški parlament in vlada začela postopek za enostransko prekinitev arbitražne pogodbe s Slovenijo, a "demokratično odločitev Zagreba" spoštuje, je ponovila tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva. Dodala je, da mora pravne posledice zdaj presoditi arbitražno sodišče, in ponovila, da EK sicer ne vidi resne alternative arbitražnemu procesu.

Po besedah Andreeve je EK pripravljen poslušati obe strani, pomagati pri dogovarjanju med državama, in če bosta želeli, v okviru svojih pristojnosti ukrepati, da olajša nadaljevanje arbitražnega procesa.

Komisija je že pred glasovanjem v saboru Zagrebu jasno sporočila, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji nadaljevalo, tudi če se poslanci izrečejo za izstop iz arbitražnega postopka.

Blokada za vstop v schengensko območje kot povračilni ukrep?
Ob aferi "Pirangate" se mnogim porajajo vprašanja, ali lahko Ljubljana zaradi arbitražnega spora prepreči vstop Hrvaške v schengensko območje. Da bi Slovenija kot članica schengenskega območja preprečila vstop Hrvaške, je odkrito predlagal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, na možnost slovenske blokade pa na podlagi virov iz Bruslja opozarjajo tudi nekateri hrvaški mediji in diplomatski krogi v Zagrebu.

Pusićeva take navedbe ostro zavrača. "Če kdor koli želi znova sodelovati v tovrstnih igrah, se naša vlada tega ne bo šla. Prihodnje leto bo prišla inšpekcija, ki bo preverila, ali izpolnjujemo vse pogoje. Če bo poročilo pozitivno, Hrvaška lahko in mora vstopiti v schengensko območje," je dejala vodja hrvaške diplomacije. Spomnila je, da je Slovenija sprejela schengenski pravni red z enakim problemom, kot ga ima Hrvaška, ko gre za hrvaško-slovenski spor o meji ter spore z državami, ki niso članice EU-ja. Potemtakem po mnenju Pusićeve ni formalnih ovir za hrvaško uveljavitev schengenske meje.

Uradno zahtevo za vstop v schengensko območje je Hrvaška vložila 1. julija letos, natančno dve leti po tem, ko je postala 28. članica EU-ja. Postopek bo trajal približno leto in pol, na Hrvaškem pa pričakujejo, da bo Evropska unija oceno objavila prihodnje leto.

Mediji z bombastičnimi naslovi
Hrvaški mediji - predvsem Jutarnji list in Večernji list - sicer vso sago okoli arbitražnega sporazuma spremljajo z veliko senzacionalizma in z bombastičnimi naslovi. Tako so, denimo, odločitev sabora označili za "zgodovinsko odločitev Hrvaške", slovensko odločitev, da za novega arbitra imenuje Ronnyja Abrahama, pa za "zadnji slovenski adut".

Ob tem so tudi nemudoma diskreditirali Abrahama, češ da gre "domnevno" za sorodnika predsednika arbitražnega sodišča Gilberta Guillauma. "Odkrivamo: Kdo je novi slovenski arbiter? Presodil je, da Srbija nad Hrvaško ni zagrešila genocida," je bil naslov v Jutarnjem listu, ki implicira, da Abrahamu ne gre zaupati. Naslednji naslov na isto temo? "Slovenski mediji v ekstazi zaradi novega arbitra: 'Hrvaški smo dali šah mat'", "Evforija v Sloveniji zaradi imenovanja novega arbitra".

O "novi realnosti" Slovenije
Ob tem so v tem tednu z nadnaslovom "Pravijo, da smo hujši od Ciprasa (in še nekaj)" povzeli tudi besede nekdanjega vodje slovenskih obveščevalcev Damirja Črnčeca, ki je v komentarju za Reporter zapisal, da Hrvatje v zunanji politiki "uporabljajo silo, zvijačnost, nemoralnost, makiavelizem" in so hujši od Ciprasa.

Zgovoren pa je bil tudi ponedeljkov komentar Jutarnjega lista, v katerem je novinar Marko Biočina zapisal, da "bodo Slovenci morali dojeti, da se morajo zdaj z nami pogovarjati enakopravno".

"Slovenija največ izgublja, ko izkorišča svoj položaj prve v Natu, prve v EU-ju, prve v Schengenu ...," piše Biočina, ki svoj komentar sklene, da bo moral biti vsak dogovor Hrvaške in Slovenije v prihodnje izključno plod soglasja dveh enakopravnih držav članic evropskih in evroatlantskih integracij. "To novo realnost, brez pogojev in izsiljevanj, bodo morali Slovenci čim prej sprejeti. No, kako državljanom pojasniti, da tisto, o čemer si jih leta prepričeval, vseeno ni čisto tako, in da "tudi tukaj" vseeno ni Slovenija?"
Še bolj neposreden je današnji komentar Indexa s preprostim, a učinkovitim naslovom: "Sredinec za slovenske politike".