Še predtem je v saboru potekala razprava, v kateri so predsedniki poslanskih strank poudarili, da je Stalno arbitražno sodišče v Haagu kontaminirano, da zamenjava slovenskega arbitražnega sodnika Ronnyja Abrahama zadeve ne spremeni.

"To je tako, kot da bi porušeni hiši gradili novo streho," je dejala neodvisna poslanka Jadranka Kosor. Poslanci so se strinjali, da so kontaminirani vsi arbitražni sodniki razen hrvaškega.

Prav tako so se strinjali, da hrvaški odstop od arbitražnega postopka omogoča dunajska konvencija in da Hrvaška z odstopom le ščiti svoj nacionalni interes. "Zanj se nismo odločili iz objestnosti," trdijo v HDZ-ju. Poslanci so složni tudi v tem, da je Slovenija kršila načelo dobrososedskih odnosov in mednarodnega prava.

Hrvaška odstopa
"Nič ni narobe s sporazumom, temveč s kršenjem sporazuma," je dejala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in tako kot nekaj govornikov spomnila na nedavne izjave o "optimizmu" slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je kršil 10. člen arbitražnega sporazuma s svojimi izjavami o neuradnih izidih arbitraže. Pusićeva je še pojasnila, da bo sabor o svoji odločitvi obvestil slovensko vlado, nato pa začel postopek odstopa od arbitražnega sporazuma.

Na začetku seje je hrvaški premier Zoran Milanović dejal, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka ne glede na to, ali bo arbitražno sodišče nadaljevalo svoje delo.

Mučna pogajanja
Neodvisna poslanka Jadranka Kosor - ki je leta 2009 kot hrvaška premierka s takratnim slovenskim premierjem Borutom Pahorjem podpisala začetek arbitražnega postopka, se je pred poslanci branila, da je privolila v postopek pred arbitražnim sodiščem, saj je bilo to takrat najboljše za Hrvaško. "Na meddržavno sodišče ne more iti le ena država, če druga država v to ne privoli," se je branila. Ob tem je spomnila tudi na "mučna" pristopna pogajanja Hrvaške z EU-jem. Dodala je, da je imela Hrvaška od vseh pristopnih držav "največja, najdaljša in najtežja" pristopna pogajanja z EU-jem in da je Slovenija Hrvaški od 35 odprtih poglavij blokirala kar 14. "Slika v javnosti takrat je bila osladna, za vrati pa so bili mučni pogovori, ki niso bili preprosti," je dejala.

Dodala je, da arbitražno sodišče "nima več kredibilnosti in suverenosti" in da nihče več ne verjame "v mogočnost pravičnega odločanja arbitražnega sodišča". Spomnila je tudi na izjave nekdanjega papeža Benedikta XVI., ki je pohvalil arbitražni postopek o rešitvi meje med Slovenijo in Hrvaško in ga podal za zgled, "kako se po mirni poti rešujejo mednarodni spori in spori glede meje - to bi nas moralo opogumiti".

Nekaj ostrih besed na račun Slovenije
Sicer pa je bilo na račun Slovenije slišati tudi kar nekaj čustvenih izjav poslancev, med njimi tudi, da "prijatelj prijatelju ne naredi tega, kar so nam naredili slovenski politiki", kot tudi to, da je Slovenija Hrvaški v pristopnem postopku k EU-ju "nastavila nož na grlo".

Predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko, ki je bil notranji minister v vladi, ko je bil podpisan arbitražni sporazum s Slovenijo, je poudaril, da slovenska stran ni spoštovala sporazuma in da je šlo za poskus prevare. Presodil je, da so bili med "nujno in panično" izbiro novega sodnika kršeni tudi slovenski zakoni. Napovedal je, da si bo HDZ prizadeval za dobrososedske odnose, ki bodo temeljili na spoštovanju zakonov in medsebojnem upoštevanju.

Milanović: Lahko izstopimo
Izredna seja sabora je potekala dan po tem, ko je slovenska vlada po odstopu slovenskega arbitražnega sodnika Jerneja Sekolca za novega člana arbitražnega sodišča imenovala francoskega pravnika, predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama. Hrvaška vlada je presodila, da je bil arbitražni postopek o določanju meje med Hrvaško in Slovenijo na podlagi arbitražnega sporazuma iz leta 2009 zaradi ravnanj Sekolca in agentke Simone Drenik kontaminiran.

Arbitražni postopek se nadaljuje
Hrvaška vlada je v petek tako Evropski komisiji kot arbitražnemu sodišču poslala pismo, v katerem ju seznanja s prisluškovalno afero in postopkih Hrvaške. Arbitražno sodišče je v torek sporočilo, da bo o zadevi čim prej zaslišalo obe strani. Ob tem so na sodišču obe strani pozvali, naj se vzdržita vseh dejanj, ki bi lahko poslabšale spor in ogrozile delo sodišča. Evropska komisija pa se je odzvala danes z besedami, da se bo "arbitražni postopek nadaljeval, tudi če bo sabor izglasoval odstop od arbitražnega sporazuma".
Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, nekakšna desna roka predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja, je sicer v sredo pisal hrvaški zunanji ministrici in podpredsednici vlade Vesni Pusić ter v pismu izrazil zaskrbljenost Bruslja ob namerah Hrvaške, da enostransko odstopi od arbitražnega sporazuma s Slovenijo.