"Pogovor je bil neposreden in jasen ter je potekal brez obtožb. Izogibanje napetostim se je zdelo pomembno," je v izjavi za javnost poudaril Niinistö. Dodal je, da se je telefonski klic zgodil na pobudo Finske, ki si želi korektno in strokovno reševati praktična vprašanja, ki izhajajo iz sosedstva z Rusijo.

Putin je finskemu predsedniku dejal, da bi bila finska odprava vojaške nevtralnosti napaka. "Putin je poudaril, da bi bila ukinitev tradicionalne politike vojaške nevtralnosti napaka, saj finska varnost ni ogrožena," so po telefonskem pogovoru med voditeljema sporočili iz Kremlja.

Voditelja sta se dotaknila tudi razmer v Ukrajini. Putin je sogovornika seznanil s stanjem rusko-ukrajinskih pogovorov, ki jih je po njegovih besedah skoraj prekinil Kijev, ki, kot so dodali v Kremlju, ne izraža zavzetosti za konstruktiven in resen dialog.

Niinistö in premierka Sanna Marin sta v četrtek podprla članstvo Finske v zvezi Nato ter se v skupni izjavi zavzela, da mora Finska čim prej zaprositi za članstvo v zavezništvu. Uradno odločitev o tem naj bi Finska objavila v nedeljo.

Moskva še razmišlja o odgovoru na napovedan vstop Finske in Švedske v Nato

Rusija še razmišlja o ukrepih za okrepitev svoje varnosti, če se bosta Finska in Švedska pridružili Natu, je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško, a je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti o nameščanju jedrskega orožja.

Gruško je pojasnil, da bi z vstopom obeh držav v Natu nastale strateške spremembe, a govoriti o tem, da bo Rusija na območje Baltika namestila jedrsko orožje, je še prezgodaj. Vseeno je poudaril, da se bo Rusija, če bo Nato na njene meje namestil jedrsko orožje, odzvala enako.

Nekdanji ruski predsednik Dimitrij Medvedjev, ki je zdaj namestnik sveta za nacionalno varnost, je medtem že zagrozil z namestitvijo jedrskega orožja v rusko eksklavo Kaliningrad, če se bosta Finska in Švedska odločili za vstop v Nato.

Obe državi o tem resno razmišljata in naj bi končno odločitev sprejeli zelo kmalu. Razlog za odpoved nevtralnosti je pri obeh ruska invazija na Ukrajino.

Gruško je še dejal, da ne vidi nobenega resnega razloga za finski in švedski vstop v Nato, saj da Moskva do njiju nima sovražnih namenov.

Ankara: Švedski in Finski ne zapiramo vrat v Nato

Potem ko je predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan v petek dejal, da njegova država ne more podpreti vstopa Švedske in Finske v Nato, češ da gostijo "številne teroristične organizacije", je Erdoganov tiskovni predsednik Ibrahim Kalin v soboto dejal, da Turčija omenjenima državama ne zapira vrat v vojaško zavezništvo.

Kalin, ki je tudi Erdoganov glavni zunanjepolitični svetovalec, je dodal, da si Ankara želi pogajanj z nordijskima državama in zatrtje terorističnih dejavnosti, posebej v Stockholmu.

V Ankari pravijo, da Delavska stranka Kurdistana, ki jo Turčija, ZDA in EU označujejo za teroristično organizacijo, v Evropi nabira sredstva in novači, še posebej močna pa naj bi bila na Švedskem.

Finski zunanji minister Pekka Haavisto je medtem že izrazil prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi. O tem je že govoril s turškim kolegom Mevlütom Cavusoglujem.

"Vse države imajo možnost, da preprečijo postopek. Zdaj je pomembno, da smo v dobrih stikih z vsemi," je še povedal Haavisto.

Cavusoglu je medtem ob prihodu na zasedanje pojasnil, da velika večina turških državljanov nasprotuje članstvu Švedske in Finske v Natu. "Ti dve državi podpirata in sodelujeta s PKK/YPG-jem. To je teroristična organizacija, ki vsak dan napada naše vojake," je povedal. YPG so kurdske Ljudske zaščitne enote v Siriji, PKK pa Delavska stranka Kurdistana.

Še preden je pomisleke glede članstva Finske in Švedske izrazila Ankara, je z vetom zagrozil hrvaški predsednik Zoran Milanović. A hrvaška vlada popolnoma podpira Finsko in Švedsko na njuni poti v Nato, je poudaril hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.

Rusija ustavila dobavo električne energije Finski

Rusija je ponoči ustavila dobavo električne energije Finski, potem ko je ruski državni energetski holding Inter RAO v petek napovedal, da bo sosednji državi prekinil dobavo zaradi zaostalih plačil, je povedal predstavnik finskega operaterja električnega omrežja Fingrid.

"Trenutno je na ničli, kar se je začelo opolnoči, kot je bilo napovedano," je povedal vodja operativnega načrtovanja pri družbi Fingrid Timo Kaukonen.

Družba RAO Nordic je v petek sporočila, da bo zaradi težav pri prejemanju plačil za elektriko, ki jo Finska uvaža iz Rusije, danes ustavila dobavo. Družba je navedla, da od 6. maja ni prejela plačila za električno energijo, vendar ni pojasnila, ali je to povezano z evropskimi sankcijami proti Rusiji.

Finska, ki iz Rusije izvozi približno deset odstotkov električne energije, je primanjkljaj že nadomestila z uvozom iz Švedske.

Dobava elektrike iz Rusije bo ustavljena po tistem, ko sta finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin v četrtek podprla članstvo Finske v zvezi Nato ter se v skupni izjavi zavzela, da mora Finska čim prej zaprositi za članstvo v zavezništvu. Uradno odločitev o tem naj bi Finska objavila v nedeljo.

Finska ima z Rusijo 1300 kilometrov dolgo mejo, njeno politično in javno mnenje pa se je dramatično spremenilo v korist članstva, potem ko je Rusija 24. februarja sprožila invazijo v Ukrajini.

Prvo neuradno srečanje zunanjih ministrov Nata

Zunanji ministri držav članic zveze Nato, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so danes v Berlinu začeli svoje prvo neuradno zasedanje v zgodovini zavezništva, na katerem sta se jim pridružila tudi zunanja ministra Švedske in Finske Ann Linde in Haavisto, ki sta tik pred uradno odločitvijo glede pridružitve Natu.

Pričakovati je, da bodo ministri razpravljali tudi o članstvu Švedske in Finske v zvezi Nato.

Tudi sosednja Švedska, ki je tako kot Finska tradicionalno nevtralna, naj bi v prihodnjih dneh objavila svojo prošnjo za članstvo. Potem ko naj bi Finska v nedeljo uradno objavila svojo kandidaturo za članstvo v Natu, bo o njej v ponedeljek razpravljal parlament.

O sami ruski invaziji na Ukrajino in njenih posledicah bodo zunanji ministri zavezništva razpravljali v nedeljo. Govorili bodo o nadaljnji podpori Ukrajini in tudi prihodnjih odnosih z Rusijo.

Razprava bo po napovedih slovenskega zunanjega ministrstva namenjena tudi pripravam na junijski vrh Nata v Madridu ter novemu strateškemu konceptu zavezništva.

Zasedanje, na katerem ne bodo sprejemali sklepov, gosti nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, vodi pa ga namestnik generalnega sekretarja Nata Mircea Geoana. Generalni sekretar Jens Stoltenberg je namreč zbolel za covidom-19.