"V Siriji bomo pustili le toliko vojakov, kot jih je potrebno, da bi preprečili morebitno ponovitev tega terorizma," je dejal vplivni predstavnik zgornjega doma ruskega parlamenta Viktor Bondarev, ki v Svetu federacije vodi odbor za obrambo in varnost.

Po besedah Bondareva so pripadniki skrajne skupine Islamska država pregnani že s 95 odstotkov sirskega ozemlja. Po osvoboditvi Sirije bodo ohranili le tiste sile, ki so potrebne za dokončanje operacij za odstranitev "banditov". Temu primerno bo tudi število ruskih vojakov, ki bodo ostali v Siriji.

Drugi predstavnike zgornjega doma ruskega parlamenta Vladimir Šamanov je zatrdil, da so cilji ruskega vojaškega posredovanja skoraj v celoti izpolnjeni. Do konca leta naj bi sirske vladne sile tako znova prevzele nadzor nad vzhodno mejo države.

Rusija se je v vojno v Siriji vključila septembra leta 2015 na uradno povabilo sirske vlade, ki je zaprosila za pomoč v boju proti upornikom in islamskim skrajnežem. Pred tem je Rusija režim predsednika Bašarja Al Asada oskrbovala z orožjem in vojaško opremo.

Pomoč za podhranjene otroke
V kazahstanski prestolnici Astana se je medtem začel sedmi krog mirovnih pogajanj med sirskim režimom in opozicijo, ki potekajo pod pokroviteljstvom Rusije in ob podpori Irana ter Turčije. V sedmem krogu pogovorov se bodo osredotočili predvsem na razjasnitve o štirih varnostnih območjih v Siriji, kjer naj ne bi bilo spopadov.

Med predvidenimi varnostnimi območji je tudi območje Vzhodni Guti, kjer Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) opozarja na slabe humanitarne razmere. Najmanj 1.200 otrok naj bi trpelo za akutno nedohranjenostjo, še 1.500 pa je ogroženih.

Danes naj bi v Vzhodni Guti, predmestje prestolnice Damask v obroču vladnih sil, le uspelo vstopiti humanitarnemu konvoju, ki naj bi s hrano in zdravili oskrbel okoli 40.000 ljudi.

V skupnem konvoju ZN-a in sirskega Rdečega polmeseca je 49 tovornjakov, na katerih je 8000 paketov hrane, prav toliko vreč moke, zdravil in medicinskih pripomočkov, je povedala tiskovna predstavnica Rdečega polmeseca Mona Kurdi.

Posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura, ki vodi sirske mirovne pogovore v Ženevi, je med oktobrskim obiskom v Moskvi države pozval, naj se umaknejo s teh območij, da bi zagotovili "stabilnejše politične razmere".

Pogajanja v kazahstanski prestolnici potekajo vzporedno z mirovnimi pogajanji v Ženevi pod pokroviteljstvom ZN-a, ki so po navedbah AFP-ja manj uspešna od tistih v Astani. V Ženevi naj bi se naslednji krog pogajanj začel 28. novembra, je napovedal de Mistura.