Vstop v največjo trgovinsko zvezo na svetu, v kateri imajo razen Rusije prav vse gospodarsko pomembne države polnopravno članstvo, je za državo, ki si že 12 let prizadeva za vstop med druščino 149 držav, še toliko težji udarec, saj je še tik pred vrhom kazalo, da je Rusija z ZDA, ki že nekaj časa edine še postavljajo pogoje za članstvo, že dosegla načelni kompromisni dogovor o odprtju finančnega sektorja za tuje bančne in zavarovalniške ustanove v Rusiji, pa tudi dogovor o varovanju intelektualnih pravic, ki sta bila vsa leta pogajanj med najtršimi pogajalskimi orehi.

Vseeno je Washington sklenil z vstopom nekdanjega največjega svetovnega sovražnika v WTO še počakati. Vzrok naj bi bila ruska nepripravljenost na sprejemanje ameriških standardov pri uvozu svinjine in govedine v Rusijo. Za banalnim vzrokom, ki je ponovno zavrl vstop v zvezo, v kateri Rusija že dolgo sodeluje kot opazovalka in se trudi ravnati po njenih standardih in pravilih, je na plan znova izbruhnil strah Zahoda, zlasti ZDA, kako bi vstop Rusije, pri čemer se izpostavljajo predvsem njene ogromne energetske rezerve, vplival na celotni svetovni gospodarski sistem.

Putin sovpada z dvigom iz pepela
143-milijonska Rusija je v zadnjih letih naredila nekaj zelo hitrih reformnih korakov za gospodarsko stabilizacijo, potem ko je avgusta 1998 državo po divji privatizaciji na začetku 90. let in kasnejšim omejitvam pri gospodarskih reformah prizadel gospodarski zlom in posledično kriza. Era predsednika Vladimirja Putina, ki je od predhodnika Borisa Jelcina podedoval nezavidljive politične in gospodarske razmere, je v zavesti Rusov čas velikega napredka, ne samo v Moskvi, ampak po vsej državi. Zato 70-odstotna podpora Putinu na polovici njegovega drugega mandata ne preseneča.

In čeprav med mesti in podeželjem še vedno obstajajo zelo velike razlike med bogatimi in revnimi, velika večina ljudi živi precej bolje kot v Jelcinovih časih. Inflacija je po turbulentnih letih padla na sprejemljivih 9,1 odstotka, nezaposlenost se giba pod 10 odstotki, javni dolg, ki je zaradi zahodnih posojil leta 1999 znašal že 87 odstotkov BDP-ja, je bil leta 2005 na zavidljivo nizki ravni 13 odstotkov. Gospodarska rast je okoli šestodstotna, BDP na prebivalca za leto 2005 znaša 11.100 dolarjev, kar je 1.200 dolarjev več kot leto poprej.

Cena energentov odločilna pri razvoju
Putin, ki različnim političnim in gospodarskim silam v Rusiji vlada z železno roko nekdanjega KGB-jevca, se ima gospodarskemu napredku, spodbujenega z ogromnim presežkom v trgovanju s tujino, v veliki meri zahvaliti petrodolarjem. Rusija izvozi kar 13 odstotkov vse nafte v svetovni trgovini in 25 odstotkov vsega zemeljskega plina. Visoke cene omenjenih energentov na svetovnih borzah omogočajo ne samo velikih vlaganj v gospodarstvo, zlasti v podhranjene sektorje, ampak tudi nizke proizvodne stroške v domači industriji pa tudi rezervo na bančnih računih za leta suhih krav.

Zahod vstop pogojuje s koncesijami
ZDA in EU, ki imajo zlasti zaradi velikega uvoza energentov visok primanjkljaj v trgovini z Rusijo, se obenem spopadajo z velikim uvozom jeklarskih in drugih izdelkov težke industrije po nizkih cenah kljub domači proizvodnji. Zato ni čudno, da Zahod na vsak način skuša najti pot do lastništva in nadzora nad ruskimi energetskimi podjetji, tudi s pogojevanjem vstopa v WTO, a Kremelj ostaja neomajen.

Vzorčni primer Hodorkovskega
Primer preveč vplivnega podjetja Jukos in Mihaila Hodorkovskega, ki je bil, česar Kremelj ne zanika, iz političnih razlogov poslan v sibirske zapore, je za tujce pa tudi domače oligarhe jasen znak, da bodo ruski naravni viri ostali v domačih rokah, trdno pod nadzorom oblasti. Tudi nekatere druge gospodarske panoge, kot je avtomobilska industrija, ostajajo pod državnim nadzorom, kar dodatno odganja tuje vlagatelje.

Država se je le pripravljena prilagoditi razmeram na svetovnem trgu, kar kaže sporazum z EU-jem, po katerem bo Rusija do leta 2010 postopoma dvignila cene zemeljskega plina domačim uporabnikom za še enkrat toliko, kolikor so plačevali do zdaj.

Servisne dejavnosti ostajajo v ruskih rokah
Področje servisnih dejavnosti, ki so do razpada SZ-ja prispevale le tretjino k skupnemu BDP-ju države, danes pa že dosegajo skoraj 60 odstotkov, za vstop Rusije v WTO pomeni še večjo težavo, saj pravila, ki urejajo področje, niso dorečena niti v WTO-ju. Moskva je zato pri pogajanjih vztrajala, da banke in zavarovalnice potrebujejo čas za razvoj in umestitev na trgu, ohraniti pa je želela tudi monopol na določenih finančnih področjih, zato vztraja na strogih omejitvah ob prihodu tujih bank na domači trg, še ostrejše omejitve pa je postavila na zavarovalniškem trgu.

Prav vstop na ruski trg servisnih dejavnosti pa je tisto področje, od katerega si tako ZDA kot EU obetajo veliko pri zmanjševanju trgovinskih primanjkljajev. Nezanemarljiva je tudi zaščita avtorskih pravic, saj piratski trg obvladujejo kriminalne združbe, ki se jim ni bati hudih kazni.

Pogoji so strogi, kakšen bo izplen?
ZDA imajo na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze brez dvoma veliko interesov za svoje udejstvovanje. S tako želeno vstopnico za vstop v WTO Rusiji mahajo pred nosom, v isti sapi pa ji hitijo dopovedovati o neškodljivosti svoje podpore državam na Kavkazu in ji obenem dajejo še lekcijo iz spoštovanja demokratičnih pravic.

Tudi EU je drago prodal svojo načelno privolitev za ruski vstop v WTO, saj je med drugim leta 2004 uspešno pridobil rusko podporo za uveljavitev onkraj luže tako osovraženega kjotskega protokola, ki je tako lahko stopil v veljavo. Verjetno pa 25-erica vsaj potihoma še pred vstopom Rusije med polnopravne članice upa tudi na sporazum o dobavi zemeljskega plina, da se ne bi ponovila zgodba s praznimi cevmi plinovodov konec leta 2005.

Dogovor kljub vsemu morda še letos
Rusija po propadli priložnosti pričakuje, da v WTO ne bo vstopila do konca leta, morda niti leta 2007 še ne, meni Maksim Medvedkov, vodja ruskih pogajalcev. "Zdaj imamo čas, da se pripravimo na polnopravno članstvo ter pretresemo vse prednosti in slabosti vstopa," je dejal v ponedeljek. Po nekaterih mnenjih naj bi bil sicer dogovor z ZDA o preostalih vprašanjih vendarle dosežen že do oktobra letos, tako da bi Rusija v polnopravno članstvo lahko vstopila marca prihodnje leto.

A. L.