Blinken je skušal odgovornost prevaliti na prejšnjo vlado Donalda Trumpa, ki se je s talibani dogovorila o datumu umika Američanov iz Afganistana, ter na vlado afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija, ki je prehitro pokleknila pred talibani, ki so 15. avgusta zasedli Kabul.

"Rok za umik smo nasledili, nismo pa nasledili načrta za umik," je dejal Blinken. Ameriški državni sekretar je še junija zatrjeval, da talibani ne bodo prevzeli države z danes na jutri.
"Niti najbolj pesimistične ocene niso predvidele, da se bodo vladne sile v Kabulu sesedle, ko bodo ameriške sile še tam," je dejal Blinken in evakuacijo Američanov, tujcev in Afganistancev v takšnih okoliščinah označil za izjemen podvig. "V najtežjih okoliščinah smo vzpostavili največji zračni most v zgodovini in na varno evakuirali 124.000 ljudi," je dejal Blinken, ki priznava, da je v Afganistanu še vedno okrog 100 ameriških državljanov in več tisoč imetnikov dovoljenj za delo in bivanje v ZDA.

"To je bila katastrofa epskih razsežnosti, ki je ohrabrila talibane in druge ameriške nasprotnike. To lahko opišem le z eno besedo ‒ izdaja," je dejal vodilni republikanec v odboru Michael McCaul iz Teksasa. Tudi predsednik odbora, demokrat Gregory Meeks iz New Yorka, ni našel pohvalnih besed, ampak je dejal, da bi lahko zadeve drugače izpeljali.

State Department je v ponedeljek naznanil dodatno humanitarno pomoč za Afganistan, vredno 64 milijonov dolarjev. V letošnjem proračunskem letu so ZDA za to že namenile 330 milijonov dolarjev, od leta 2002 pa skupaj štiri milijarde. Pomoč bodo namenili prek mednarodnih organizacij, kot sta Visoki komisariat ZN-a za begunce in Svetovna zdravstvena organizacija.