Resolucija, ki so jo evropski poslanci in poslanke sprejeli s 439 glasovi proti 104 in 88 vzdržanim, izraža polno podporo narodni skupščini, katere predsednik je Guaidó. Kot piše na spletni strani Evropskega parlamenta, je to edino demokratično telo v Venezueli, njegove pravice pa je treba znova vzpostaviti in spoštovati, vključno s pravicami in varnostjo poslancev.

Evropski parlament tudi poziva EU in njegove države članice, naj po priznanju Guaidója priznajo tudi predstavnike, ki jih bodo imenovale po mnenju evropskih poslancev in poslank legitimne oblasti.

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA ni znano, ali bodo članice Unije glede priznanja Guaidója za začasnega predsednika Venezuele zavzele enotno stališče.

Poziv h kaznovanju odgovornih

Poslanci in poslanke so še obsodili zatiranje in nasilje v Venezueli. Tamkajšnje oblasti so pozvali, naj ustavijo vse kršitve človekovih pravic, odgovorne zanje privedejo pred sodišče in zagotovijo polno spoštovanje vseh temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Ob tem so podprli poziv generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa k neodvisni preiskavi ubojev v Venezueli.

Obsodili so tudi pridržanje novinarjev, ki so poročali o razmerah v Venezueli, med njimi tudi dva francoska in enega španskega, ter pozvali k njihovi takojšnji izpustitvi.

Evropski parlament je tudi pozval Federico Mogherini, naj se z državami v regiji in drugimi ključnimi državami dogovori za oblikovanje kontaktne skupine, ki bi lahko dosegla dogovor o razpisu svobodnih, preglednih in verodostojnih predsedniških volitev.

Guaidó: Govoril sem z vojsko

Guaidó, ki se je prejšnji teden razglasil za začasnega predsednika Venezuele, je dejal, da se je na skrivaj srečal z nekaterimi predstavniki vojske, katere podporo potrebuje, da doseže odstavitev predsednika Nicolása Madura.

"Imeli smo tajna srečanja s pripadniki oboroženih in varnostnih sil," je Guaidó zapisal v prispevku za ameriški časnik New York Times. "Da vojska odreče podporo g. Maduru, je ključno za spremembo vlade, in večina tistih, ki služijo v vojski, se strinja, da so nedavne težave države nevzdržne," je zapisal 35-letni predsednik nacionalne skupščine.

Guaidó je še dodal, da je opozicija ponudila amnestijo pripadnikom vojske, "za katere bo odločeno, da niso krivi zločinov proti človečnosti". Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, pa je vojska glede na zagotavljanja visokih generalov še vedno neomajno na strani Madura.

Tisoči na ulicah pozivali vojsko k podpori

Medtem je v sredo več tisoč podpornikov opozicije pozivalo vojsko, naj se odreče Maduru, podpre njih in Guiadója ter dopusti humanitarno pomoč v državo.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je ulice Caracasa v sredo preplavila množica protestnikov, ki so ropotali z lonci, piskali s piščalkami in trobili. S transparenti so podpirali predvsem Guaidója in pozivali k poštenim volitvam ter padcu Madura. "Vojska, povrni si dostojanstvo", "Guaido predsednik", "Maduro uzurpator", "Ne diktaturi" so bili nekateri izmed napisov na transparentih.

Nekateri med njimi, kot zdravnik Hugo Rosillo, so protestirali proti zdravstveni situaciji v državi. Kot je dejal, je njegova bolnišnica postala "shramba za trupla", saj on in njegovi kolegi nimajo zdravil za zdravljenje ozdravljivih bolezni, poroča Deutsche Welle.

"Utrujeni smo zaradi toliko bede, tega, da ne dobimo zdravil, da porabimo cel dan v iskanju hrane," pa je po poročanju Al Džazire dejala 47-letna Ana Bello.

Protestov se je udeležil tudi Guaidó, ki je vojsko pozval, naj ne uporabi sile proti njim. "Ne streljajte ljudi, ki zahtevajo pravice tudi za vaše družine," je dejal.

Protestnike v Caracasu je prek Twitterja podprl tudi ameriški predsednik Donald Trump. "Veliki protesti so danes po vsej Venezueli proti Maduru. Boj za svobodo se je začel," je zapisal.

ZDA so sicer takoj priznale Guaidója za začasnega predsednika, sledile pa so jim nekatere druge države, vključno s Kanado, Izraelom in večjim delom latinskoameriških držav.

Na drugi strani Madura med drugim podpirajo Rusija, Kitajska, Turčija, Mehika, Urugvaj, Bolivija, Nikaragva, Kuba, Iran.

Bliža se iztek evropskega ultimata

EU je medtem Maduru postavil ultimat, naj do konca tedna razpiše predčasne predsedniške volitve, sicer bo priznal Guaidója kot začasnega predsednika. Maduro je ultimat evropskih držav zavrnil in ga označil za "predrznega".

Velika Britanija meni, da bi morala iti Unija še korak dlje in sprejeti dodatne sankcije za ključne ljudi v venezuelski vladi. Za to je sicer potreben konsenz znotraj Unije. ZDA so v torek že sprejele sveže sankcije zoper Venezuelo, s katerimi bodo dodatno omejile njeno možnost prodaje nafte in najverjetneje še zmanjšale uvoz osnovnih dobrin, kot so hrana in zdravila, kar bi še poslabšalo humanitarno krizo, ki vlada v Venezueli.