Administracija predsednika Georgea Busha ml. je po 11. septembru po hitrem postopku, v 45 dneh, sprejela zakon Patriot Act, ki je bistveno povečal pristojnosti obveščevalnih služb.

Sorodna novica 11. september 2001 – dan, ko se je spremenil svet

Razsežnost vohunjenja obveščevalnih služb za ameriškimi državljani se je začela zares odkrivati šele leta 2013, po razkritjih žvižgača Edwarda Snowdna, računalniškega svetovalca, ki je kot pogodbenik delal pri Agenciji za nacionalno varnost (NSA).

USA Patriot Act je postavil temelje obsežnemu nadzoru nad ameriškimi državljani. NSA je prejel pooblastila, da množično prisluškuje telefonskim klicem ameriških državljanov, kar so skrivaj počeli vse do leta 2018.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je brez sodnega naloga izdal 200.000 "pisem nacionalne varnosti" in pod strog nadzor vzel približno tolikšno število državljanov, kar pa je privedlo zgolj do ene (!) obsodbe za kazniva dejanja v povezavi s terorizmom.

Policija je izvedla več tisoč preiskav hišnih preiskav brez obvestila lastnikov, a so večino preiskav opravili zaradi drog, in ne terorizma.

"Vsi Američani" v stiku s tujino pod "neke vrste nadzorom"

"Ocenjujemo, da so bili skoraj vsi Američani, ki so v zadnjih 20 letih komunicirali z nekom zunaj ZDA – prek telefona, e-pošte, ob obisku spletne strani ali kako drugače – pod neke vrste tajnim nadzorom," je za MMC dejala Cindy Cohn, izvršna direktorica neprofitne organizacije EFF (Electronic Frontier Foundation), ki si prizadeva za "branjenje osebnih svoboščin v digitalnem svetu". "NSA ni neposredno vohunil za vsemi, vendar se je zbirala skoraj vsa njihova komunikacija z metapodatki," dodaja Cohn.

"Ne razpolagamo z natančnim številom ameriških državljanov, ki so bili nadzorovani. To je še vedno v veliki meri tajno. Toda nekaj informacij, ki so pricurljale v javnost, in nekaj poročil, ki jih je vlada morala objaviti po Snowdnovem razkritju, kažejo, da bi lahko šlo za več sto tisoč ljudi, če ne celo več," direktorica EFF-a še ocenjuje razsežnost nadzorovanja.

Fundacija elektronske meje (Electronic Frontier Foundation – EFF) je leta 2003 začela opozarjati javnost, da Patriot Act predstavlja veliko nevarnost za državljanske pravice, še posebej do zasebnosti v spletni komunikaciji. Obveščevalne agencije so namreč dobile obsežna pooblastila, pravosodju pa so bila odvzeta orodja za preprečevanje zlorab.

Da je takšen predlog zakonodaje lahko postal uzakonjen, je treba upoštevati tudi specifične družbene razmere po terorističnem napadu, poudarja sogovornica. "Patriot Act je bil sprejet zaradi strahu. Zgodilo se je manj kot mesec dni po napadih 11. septembra. Celotna država je še vedno trpela. Vendar je bilo še veliko več storjenega mimo tega zakona, v tajnosti, prek izvršnih odlokov in včasih celo brez njih. Vse to se je lahko zgodilo, ker kongres po 11. septembru ni več izvajal razumnega nadzora in je izvršni veji oblasti dovoljeval operacije v veliki tajnosti."

USA Patriot Act še zmeraj v veljavi, a ne omogoča množičnega prisluškovanja

Uradne potrditve števila ljudi, ki so bili pod nadzorom obveščevalnih agencij, nikoli ni bilo. Vpogled v dejansko razsežnost nadzora so ponudila šele razkritja žvižgača Snowdna 12 let po terorističnem napadu.

Večina USA Patriot Act (ime je okrajšava za "združevanje in krepitev Amerike z zagotavljanjem ustreznih orodij, potrebnih za prestrezanje in preprečevanje terorizma") je danes sicer še vedno v veljavi. Sporni člen 215, ki je omogočal množično prisluškovanje brez sodnega naloga, pa je pod pritiskom Snowdnovih odkritij razveljavila oz. ga ni podaljšala administracija predsednika Baracka Obame.

"Upamo, da bo tako tudi ostalo," pravi Cindy Cohn, a hkrati dodaja, da NSA s programom Upstream, avtoriziranim z zakonom FISA, še vedno izvaja prestrezanje metapodatkov pri digitalni komunikaciji med državljani ZDA in tujino, "kar ni veliko drugače od prisluškovanja".

Sorodna novica "Ker smo hoteli Afganistanu vsiliti demokracijo, smo dobili nekaj hujšega kot Vietnam"

Obveščevalne agencije danes po informacije na prosti trg

Kljub koncu zakonske podlage, ki je obveščevalnim agencijam omogočala prisluškovanje, te nadzor v neki meri še vedno izvajajo, a v drugačnih oblikah. Snowden je v nedavnem intervjuju za The Guardian izpostavil premik v praksi obveščevalnih agencij, ki podatke o državljanih odkupijo od oglaševalskih podjetij.

Ustanovitelj portala The Privacy Issue, uredniške platforme, ki piše o problematiki digitalne zasebnosti, Viktor Vecsei, je za MMC komentiral, da gre za očitno kršitev pravice do zasebnosti po četrtem amandmaju ameriške ustave, vendar "pravne vrzeli to prakso omogočajo in zato ni izpodbijanja na sodiščih".

Izpostavil je sodbo ZDA proti Carpenterju iz leta 2018, v kateri je Timothy Carpenter tožil organe pregone, ker so ga v operaciji v Detroitu na podlagi podatkov njegove mobilne lokacije zajeli med osumljence kaznivega dejanja na podlagi mobilnih podatkov.

Obveščevalne službe so v preteklosti trdile, da ljudje z vklopljenim zaznavanjem lokacije podatke prostovoljno delijo s tretjimi osebami, a je sodišče njihovo interpretacijo zavrnilo in odločilo, da podatki o lokaciji, pridobljeni od ponudnikov mobilnih storitev, niso zakonite brez sodnega naloga.

"Po tej odločitvi so se zvezne agencije, kot sta Agencija za priseljevanje in carino (ICE) in FBI, obrnile na odprti trg za nakup informacij: glede GPS-podatkov, prepoznave obraza in podatkov o registrskih tablicah," povzema Vecsei.

V nadaljevanju predstavljamo pregled tajnih operacij in ključnih dogodkov, ki so vodili v razširitev nadzora nad ameriškimi državljani po terorističnih napadih 11. septembra.

TIA – "Popolna informacijska ozaveščenost"

Po uzakonitvi Patriot Acta je bil na začetku leta 2002 pod okriljem Agencije obrambnega ministrstva za raziskovanje naprednih obrambnih projektov (DARPA) ustanovljen Urad za ozaveščanje o informacijah, ki je bil pristojen za izpeljavo načrta pod imenom "Popolna ozaveščenost o informacijah" (Total Information Awarness – TIA). Cilj načrta nekdanjega Reaganovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Poindexterja je bilo v izjemno obsežne digitalne baze združevati čim več digitalnih podatkov čim večjega števila ameriških državljanov in med temi podatki iskati namige za prihodnje teroristične napade.

Leto pozneje je na načrte zbiranja podatkov v kolumni z naslovom "Vi ste osumljenec" opozoril novinar New York Timesa William Safire. "Vsak nakup s kreditno kartico, vsaka naročnina na revijo, vsak zdravniški recept, vsako obiskano spletno mesto in vsa e-poštna sporočila /.../ vse se bo stekalo v to, kar obrambno ministrstvo opisuje kot virtualno, centralizirano veliko bazo podatkov," je predstavil razsežnost programa. Na sporno zbiranje osebnih podatkov in potencialni "največji vohunski program v zgodovini človeštva" je opozarjal tudi senator iz zvezne države Oregon Ron Wyden. DARPA je pod pritiskom leta 2003 napovedal ukinitev programa. Pozneje se je sicer razkrilo, da je bil program TIA končan samo navidezno, zbrane informacije in deli programa so bili namreč preneseni na NSA.

Policijske "Sneak&Peek" hišne preiskave

Razširjena pooblastila je s Patriot Actom dobila tudi ameriška policija. Zakon je omogočil "Sneak&Peek" hišne preiskave, pri katerih lahko policija lastnika o preiskavi obvesti šele po izvedeni preiskavi. V praksi to pomeni, da lahko policisti vdrejo in preiščejo stanovanje tudi brez vednosti lastnika ter po potrebi tudi zasežejo lastnino, ne da bi na območju pustili obvestilo, kot je bila praksa do tedaj. V letu 2010 so izvedli 3970 tovrstnih preiskav – tri četrtine preiskav je bilo opravljenih zaradi zločinov, povezanih z drogami, manj kot odstotek preiskav je bilo povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji.

FBI in "pisma nacionalne varnosti"

Patriot Act je uvedel tudi spremembo FBI-jeve prakse glede "pisem nacionalne varnosti" (National security letter – NSL). Gre za "pisma", ki so pravzaprav nalogi za preiskavo in jih lahko FBI izda brez sodne odobritve ter "vroči" osumljencem, s čimer jih obvesti, da so pod nadzorom agencije.

FBI s tem dobi pooblastila za dostop do "nevsebinskih" informacij, denimo do zgodovine telefonskih klicev, ne pa tudi posnetkov; podatkov z računalnika ter zgodovine bančnih transakcij in plačil s kartico. Med letoma 2003 in 2006 je FBI izdal 194.992 pisem nacionalne varnosti, s katerimi so odkrili zgolj en primer terorističnih dejavnosti. Šlo je za newyorškega taksista, ki je nakazoval sredstva skrajni skupini Boko Haram v Somalijo.

Patriot Act je glede pisem nacionalne varnosti uvedel dve ključni spremembi. Preklical je zahtevo, da FBI zbrane podatke uniči. Prav tako je osebi, ki je pod nadzorom, prepovedal, da o nadzoru kogar koli obvesti. Zahtevo so sodišča v več primerih, najbolj odmeven je bil Roe proti Ashcroftu, že označila za neustavno, navaja Ameriška unija za državljanske svoboščine (ACLU).

NSA – množično prisluškovanje

NSA je kmalu po napadih 11. septembra začel izvajati t. i. Predsednikov program nadzora. Ključni element programa je bil sistem nadzora Zvezdni veter (Stellar Wind), ki je zbiral podatke iz elektronskih sporočil, telefonskih klicev in spletnih dejavnosti več tisoč Američanov, pri čemer naj bi iskali povezave s teroristi. NSA je brez posvetovanja s kongresom ali sodstvom pridobil pravico do vohunjenja za vsemi prebivalci v ZDA, ki so imeli digitalne stike s komer koli v državah, kjer je po mnenju ZDA obstajala teroristična grožnja, povzema Guardian.

Prisluškovanje milijonom Američanov so javnosti prikrivali celo mediji. New York Times je zgodbo objavil leta 2005, a priznal, da so kar eno leto čakali z objavo. LA Times je pod vplivom lobiranja NSA-ja zavrnil žvižgača Marka Kleina, tehnika pri telekomunikacijski družbi AT&T, ki je ugotovil, da kabli s kopijami vseh digitalnih podatkov vodijo tudi v skrivno sobo NSA-ja znotraj zgradbe AT&T.

Šele Snowdnovi dokumenti so razkrili, da je NSA že 14. septembra sprejel "taktično odločitev" vohunjenja za Američani, projekt pa je v strogi tajnosti Bela hiša odobrila 4. oktobra. NSA je pridobil dostop do celotne baze telefonskih pogovorov in elektronskih sporočil uporabnikov dveh največjih telekomunikacijskih operaterjev Verizon in AT&T.

"NSA že leta izvajal množični nadzor v tujini"

EFF smo povprašali, kako je lahko NSA že kmalu po 11. septembru začel izvajati množični nadzor. "Infrastrukture niso dokončali nemudoma. Trajalo je več let. Še vedno ugotavljamo in skušamo izvedeti, kako velika je dejansko vrzel med njihovimi "zbiramo vse" ambicijami, in tem, kar jim je dejansko uspelo. So pa že leta želeli izvajati množični nadzor, kar so že počeli v tujini, denimo s projektom Echelon. Pripravljeni so bili narediti takšno stvar tudi na domačem terenu, ko so dobili pooblastila in sredstva," pravi direktorica Cohn.

Teroristične povezave, ki so bile odkrite v telefonskih pogovorih ali elektronski pošti, naj bi NSA posredoval FBI-ju. Zaupno poročilo FBI-ja iz leta 2006 pa je razkrilo, da ni nobenih dokazov, da je bil Zvezdni veter uspešen pri preprečevanju terorizma, piše The Privacy Issue.

Obamova administracija spremeni zakonodajo

Snowdnova razkritja so okrepila pritisk na administracijo Baracka Obame, naj nekaj ukrene glede Agencije za nacionalno varnost (NSA), zato so leta 2015 sprejeli Zakon svobode (The Freedom Act). Novi zakon je NSA-ju prepovedal dostop do celotnih digitalnih baz telekomunikacijskih operaterjev, agencija je lahko dostopala le do telefonskih pogovorov, za katere je obstajal sum povezave s terorizmom, tudi za te pa so potrebovali sodni nalog.

NSA-ja tudi to ni zares ustavilo. Med letoma 2016 in 2017 so pridobili 695 milijonov telefonskih pogovorov, še navaja The Privacy Issue. Leta 2018 je sledilo razkritje, da ima NSA zaradi "tehničnih nepravilnosti" v lasti veliko količino posnetkov in metapodatkov telefonskih pogovorov, za katere ni imela pooblastil za dostop. Šele leta 2018 so začeli svojo bazo podatkov "postopoma ukinjati", s čimer naj bi se tudi končalo množično prisluškovanje ameriškim državljanom.

Somalget&Mystic med Obamovim mandatom

NSA je pod Obamovo administracijo med letoma 2009 in 2014 izvedel tudi množični projekt prisluškovanja tujim državljanom, kar je razkril raziskovalni novinarski portal The Intercept. NSA je v operaciji Somalget prisluškoval vsem prebivalcem Bahamov. Somalget je bil le del operacije Mystic, v kateri so prisluškovali več kot 250 milijonom ljudi v Afganistanu, na Filipinih, v Mehiki in Keniji. Novinarji Intercepta so takrat zapisali, da projekt Somalget "testni poligon za sistemske namestitve, sposobnosti in izboljšave" sistema prisluškovanja.

FISA – Trumpova administracija obnovila Bushev amandma

Busheva administracija je leta 2008, sedem let po napadu, v sklopu ukrepov za boj proti terorizmu sprejela še dopolnilo zakona o izvajanju nadzora v tujini FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act).

702. člen je odpravil zahtevo po sodnem nalogu za obveščevalne agencije pri nadzoru komunikacije med Američani in "zunanjimi tarčami". Sprememba je odprla vrata uporabi NSA-jeve vohunske programske opreme PRISM in Upstream.

Predsednik Bush je hkrati z dopolnili FISE podpisal tudi dopolnila izvršnega odloka 12333, po katerem morajo ameriške obveščevalne agencije vse dokaze o kaznivih dejanjih Američanov, ki jih najdejo naključno med izvajanjem nadzora nad tujci, predati pravosodnemu ministrstvu.

PRISM je orodje za zbiranje zasebnih spletnih podatkov tujih državljanov, a pri tem pobere tudi podatke državljanov ZDA. Med podatki so e-pošta, datoteke in fotografije, ki jih orodje pridobi prek dostopa do uporabniških računov Gmaila, Facebooka, Appla, Microsofta in drugih tehnoloških podjetij, piše The Privacy Issue. Partnerski program Upstream se infiltrira v infrastrukturo medmrežja ter kopira in filtrira promet uporabnika. Tudi uporabo PRISM-a so razkrili šele Snowdnovi dokumenti.

V času predsednika Donalda Trumpa leta 2018 je senat podaljšal veljavnost dopolnila zakona FISA do leta 2024. Senat se je pri tem izognil razpravi z zagovorniki zahteve, da se obveščevalnim agencijam omeji pristojnost do izmenjave podatkov, s čimer bi FBI potreboval sodni nalog, da bi od NSA-ja prejel podatke, pridobljene s programom PRISM.

Sorodna novica Zid na ameriško-mehiški meji: zaostrena retorika, stara politika

Trumpova administracija s poudarkom nadzora nad migracijami

Trumpova administracija je nadzor okrepila predvsem na področju migracij. ZDA so na meji z Mehiko obnovile in dogradile dele zidu, povečale število pripadnikov mejnih organov in začele uporabljati visokotehnološko opremo, kot so brezpilotni letalniki, telesne kamere in tehnologija prepoznavanja obrazov.

Ta je vse pogostejša tudi na javnih mestih znotraj ZDA. Teroristični napadi 11. septembra so sprožili skokovit porast varnostnih kamer na državnih poslopjih. Leta 2004 je bilo po navedbah Guardiana po ZDA nameščenih pet milijonov kamer, danes je število več kot 80 milijonov, pri čemer je več kot polovica kamer povezanih v omrežja. Število kamer s tehnologijo za prepoznavanje obraza ni znano.

Nevarno prepoznavanje obraza v rokah vlade

"Tehnologija prepoznave obrazov je v rokah vlade zelo nevarna. Še posebej v situacijah, kot so javni protesti, pa tudi zaradi splošne potrebe po zasebnosti med vsakodnevnimi opravki. Ljudje v demokraciji si zaslužijo izražati pomisleke, ne da bi jim sledili," meni Cindy Cohn.

"Vemo, da se ti sistemi nesorazmerno uporabljajo za marginalizirane ljudi in temnopolte. Vemo pa tudi, da ima ta tehnologija pomanjkljivosti pri uporabi v teh skupnostih," dodaja. Več študij je v preteklosti pokazalo, da tehnologija prepoznave obraza precej slabše prepoznava temnopolte obraze, pri čemer je večja možnost napačne identifikacije posameznika.

Sogovornica kot primer dobre zakonodaje na področju zbiranja biometričnih podatkov izpostavlja zvezno državo Illinois. "EFF je v stiku z aktivisti po vseh ZDA, s katerimi si prizadevamo za sprejetje lokalnih in državnih zakonodaj. Seveda bi bila zakonodaja na zvezni ravni veliko boljša," pravi.

Cohn: Napačno misliti, da muslimanske skupnosti niso več tarča

Busheva in Obamova administracija sta nadzor nad ameriškimi državljani upravičevali z bojem proti terorizmu, pri čemer so bili glavna tarča nadzora, pogosto neupravičeno, v ZDA živeči muslimani, piše Guardian. Kdo so glavne tarče nadzora v ZDA danes?

"Tega zares ne vemo. Menim, da obstaja vse večja zaskrbljenost zaradi domačega terorizma, pa tudi zaradi mednarodne trgovine z mamili. Menim pa tudi, da bi bilo napačno misliti, da muslimanske skupnosti danes niso tarča infrastrukture nacionalne varnosti ZDA," še odgovarja Cindy Cohn, direktorica EEF-ja.

Pogled naprej – hibridni nadzor družbenih omrežij in države?

Viktor Vecsei, ustanovitelj portala The Privacy Issue ter aktivist in raziskovalec pravice do zasebnosti, opozarja na še en vidik nadzora v prihodnosti, ki pa ne zadeva samo ZDA, temveč je nadnacionalen. "Želim poudariti pojav, da korporacije, kot je Facebook, vse bolj razmišljajo kot države. Ker se platforme krepijo in več časa preživimo v prostorih, ki jih nadzorujejo – na delu, sestankih, zmenkih, prostem času –, se njihova zmožnost nadzora nad našim življenjem in vplivom na družbo še poveča," pravi.

Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je v nedavnem intervjuju trdil, da "na splošno pričakujemo, da bodo (Facebookovi, op. a.) sistemi integritete, policijske uprave, če hočete, dobro pomagali pri odvračanju in ujemanju slabega, ko se to zgodi".

Vecsei se sprašuje, kako bodo videti sistemi in mehanizmi za nadzor nad nezakonitimi dejanji in sovražnim govorom na spletu. "Obstoječa vprašanja pretiranega vladnega nadzora in dejstvo, da platforme v zasebni lasti že imajo izdelane podrobne profile uporabnikov, že nakazujejo problematične vidike. V prihodnosti se bodo s širitvijo dosega virtualnih prostorov vprašanja državnega in korporativnega nadzora začela prekrivati, vprašanja o zasebnosti in zaščiti pravic pa bodo še bolj aktualna," je sklenil.