Ravno o ranljivosti je le nekaj dni pred šesto obletnico terorističnih napadov na jedro ZDA – stolpnici Svetovnega trgovinskega centra – govoril tudi moški, ki ga Američani najbolj sovražijo: Osama bin Laden. Dejstvo je, da se glavni mož Al Kaide, ki je skoval načrt, še vedno prosto sprehaja naokrog. Kljub vsej tehnologiji, ki jo premore svet. Kljub vsem prizadevanjem obveščevalnih služb. Po treh letih molka je v najnovejšem posnetku bin Laden opozoril, da so ZDA še vedno ranljive, a z novim napadom ni zagrozil.

Vojna v Iraku, ki so jo ZDA z zavezniki začele marca 2003, ostaja Busheva odprta rana: neusmiljene javne ankete kot tudi ameriški politični vrh, seveda predvsem demokratski, a je vedno več tudi uglednih republikancev, zahtevajo vrnitev ameriških fantov. Vojaške operacije, s katero so zlomili sistem iraškega diktatorja Sadama Huseina, se še kar nadaljujejo, število ameriških vojakov je zdaj rekordno: 168.000. A Sadama Huseina ni več, usmrtili so ga z obešanjem, vojni v Iraku pa ni videti konca, datum umika ameriške vojske se pomika v prihodnost. Enotnost, ki je družila Američane takoj po napadih, sta nadomestila dvom in razočaranje nad Bushevo administracijo. Da počasi popuščajo živci tudi Bushu, so pokazale njegove kritične besede zoper iraškega premierja Nurija Al Malikija, ki so v Bagdadu naletele na oster odziv: Al Maliki je dal jasno vedeti, da si lahko Irak poišče druge prijatelje, zato je prvi mož ZDA omilil kritike rekoč, da je Al Maliki dober človek, ki pa ima res težko nalogo.

Boji v Afganistanu
Druga fronta boja proti terorizmu poteka v Afganistanu, ki so ga Američani z vojaško koalicijo z Veliko Britanijo napadli le nekaj tednov po 11. septembru, ker je dajal zavetje Osami bin Ladnu. Od začetnega upanja, da bodo zatrli razrast terorističnih celic, ni ostalo veliko. ZDA se lahko sicer pohvalijo, da so z napadom na Afganistan in s strmoglavljenjem talibanskega režima Al Kaidi onemogočile delovanje na ozemlju, kjer so se lahko predtem njeni člani svobodno gibali in se urili v številnih terorističnih taborih. Toda Al Kaide niso izkoreninili, spremenilo se je le njeno operacionalno delovanje.

Toda v primerjavi z Irakom je vojna v Afganistanu uspela: s široko mednarodno podporo so delno zrušili talibanski sistem, leta 2004 so potekale prve svobodne demokratične volitve, ki so ustoličile Hamida Karzaja kot predsednika, leta 2005 pa so na volitvah sestavili parlament. Zdaj v Afganistanu sodeluje več kot 30.000 pripadnikov mednarodnih stabilizacijskih enot Isafa pod poveljstvom Nata, v kateri sodelujejo tudi slovenski vojaki, eno najrevnejših držav na svetu in glavno pridelovalko opija pa pretresajo vse številčnejši samomorilski napadi.

Guantanamo
In kaj se je zgodilo z osumljenci za teroristične napade 11. septembra in druge napade?
Američani so za obračune s terorističnimi osumljenci ustanovili Guantanamo – ameriško oporišče na Kubi oz. zapor je sprožil številne kritike z vsega sveta zaradi nespoštovanja človekovih pravic, a Washington se ne da. Trenutno je tam zaprtih 380 osumljencev, od ustanovitve leta 2002 približno 780, le trije zaporniki pa so bili dejansko obsojeni pred vojaškim sodiščem, za dva med njimi pa je bila obsodba pozneje ovržena, saj naj ne bi spadala v kategorijo "nezakonitih vojaških bojevnikov".

Čeprav je ameriški predsednik George Bush takoj po napadih 11. septembra 2001 napovedal, da bodo prijeli bin Ladna živega ali mrtvega, in razpisal 25 milijonov dolarjev nagrade, pa mu to v šestih letih ni uspelo. Isto velja za drugega človeka Al Kaide Ajmana Al Zavahirija, ki je po spodletelih napadih v Glasgowu in Londonu julija letos Veliki Britaniji, kot največji ameriški zaveznici, obljubil nove napade. Glavnega načrtovalca napadov 11. septembra Kalida Šejka Muhameda so prijeli s pomočjo Pakistancev, marca letos pa je, po zaslišanju v zloglasnem Guantanamu, priznal, da je za Osamo bin Ladna organiziral in izvedel napade na ZDA. Munirja Al Motasadeka, ki je sodeloval pri terorističnih napadih 11. septembra 2001, je nemško sodišče obsodilo na 15 let zapora. Številne države po svetu so uvedle protiteroristično zakonodajo, krepi pa se tudi sodelovanje v boju proti teroristom, saj se države zavedajo, da ga brez sodelovanja ni mogoče izkoreniniti.

Šest let pozneje
Na mestu dvojčkov, poimenovanem točka nič, še vedno zeva praznina. Nadomestil naj bi ga Freedom Tower kot znak spomina na umrle leta 2001. Američani in ves preostali svet so se navadili spremljati vsakodnevne novice o naraščanju mrtvih v Iraku, navadili so se na poostrene varnostne razmere na letališčih, navadili so se na varnostne kamere, ki jih spremljajo vsepovsod. Podobno je drugod po svetu, ljudje se bojijo za lastno varnost in so se v zameno zanjo pripravljeni odpovedati marsičemu. A podatki kažejo, da kljub milijardam, porabljenih za varnost, narašča verjetnost za nove teroristične napade v ZDA, k čemur najbolj pripomoreta vojna v Iraku in krepitev islamskega ekstremizma.

11. 9. pa čedalje bolj živi v knjigah in na filmskih platnih. In prinaša denarce…

Ksenja Tratnik