V govoru pred nekaterimi vodilnimi kitajskimi ustvarjalci jim je Ši svetoval, naj pri svojem delu ne iščejo komercialne koristi na račun umetniških in moralnih vrednot.

Po njegovih besedah umetniki ne bi smeli biti sužnji trga ali se izgubiti v vrtincu tržnega gospodarstva. Prav tako ne bi smeli skreniti s poti, ko skušajo odgovoriti, komu služiti, saj bodo drugače njihova dela brez kreposti.

"Umetniška dela bi morala biti kot sončni žarki na modrem nebu in spomladanski vetrič, ki bodo navdihovala, grela srca, gojila okus in očiščevala nezaželenih delovnih navad," je dejal kitajski predsednik, čigar besede so kitajski mediji primerjali s slavnim govorom prvega predsednika komunistične Kitajske Mao Cetunga leta 1942, ko je dejal, da bi morali literatura in umetnost prispevati h komunistični ideji.

Z deli do ozaveščanja javnosti
Ši je prepričan, da bi morale umetniške stvaritve na prikrit, a vseeno vpliven način, ozaveščati javnost, kaj je dobro in kaj ne. Predvsem je po njegovem mnenju pomembno, da je rdeča nit umetniških del odražanje domoljubja in spodbujanje "pravilnih" pogledov na zgodovino, narodnost in kulturo, poleg tega pa spodbujati ponos na pripadnost Kitajski.

Kitajska ima stroga pravila glede umetniškega ustvarjanja, vendar jih je v zadnjem desetletju le nekoliko omilila.

Trenutno je v svetu najbolj znani kitajski umetnik Aj Vej Vej, ki pa je goreč kritik kitajskih oblasti, zaradi česar ima prepoved potovanja v tujino. Pred priprtjem leta 2011 je dejal, da se v kitajski družbi žrtvujejo pravice ljudi in njihovo blagostanje za ustvarjanje dobička.