Največje žrtve spopadov pa so otroci, ki postajajo izgubljena generacija.

Skoraj tri leta trajajoča vojna v Siriji je humanitarna katastrofa brez primere. Številke, ki se v medijih obračajo okoli sirske vojne, so grozljive, vojna je prizadela skoraj deset milijonov ljudi. A daleč najbolj trpijo otroci, ki so vsak dan priča dogodkom, ki jih ne bi smel doživeti noben otrok. "Za otroke, s katerimi delam vsak dan, lahko rečem, da se polno zavedajo obsega krize, ki jih je močno prizadela, a še vedno ohranjajo dostojanstvo in svojo notranjo moč. A tudi ta notranja moč je omejena," o tragični usodi otrok pravi predstavnik UNICEF-a v Siriji Jusuf Abdel Dželil, s katerim smo se pogovarjali o razmerah v državi.

Ker so ujeti v navzkrižnem ognju, so razseljeni po državi ali pa živijo kot begunci v begunskih taboriščih in sosednjih državah, niso deležni izobrazbe, ki bi jo morali dobiti. Zaradi pomanjkanja le-te se v medijih vse bolj omenjajo kot izgubljena generacije otrok, ki bo imela premalo znanja, da bi Sirijo v prihodnosti potegnila iz krize in popeljala v (svetlejšo?) prihodnost. Ker spopadom ni in ni videti konca, se lahko kaj hitro zgodi, da bodo sirski otroci zaradi vojne izgubili tudi do deset let. "Če bomo zatajili te otroke, bo celotno območje izgubilo generacijo potencialnih voditeljev, učiteljev, inženirjev, zdravnikov in predvsem mirovnikov, na katere upamo pri gradnji stabilne, zdrave in uspešne družbe," je pred časom dejal izvršni direktor UNICEF-a Anthony Lake.

UNICEF (Mednarodni sklad Združenih narodov za otroke) na usodo izgubljene generacije otrok opozarja že nekaj časa, na terenu pa se trudijo, da bi humanitarna pomoč otroke in njihove družine dosegla v čim večjem obsegu. Več o usodi otrok in prizadevanjih delavcev na terenu si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Koliko je med vsemi ljudmi, ki v Siriji živijo v grozljivih razmerah, in ki jih je prizadela zdaj že triletna vojna, otrok? Koliko jih je sirot, potem ko so v vojni izgubili svoje starše?
Ugotavljamo, da je še vedno trajajoča vojna prizadela že 9,4 milijona ljudi, med njimi kar 4,3 milijona otrok. Več kot 6,5 milijona ljudi in tri milijone otrok je bilo primoranih zapustiti svoje domove. Številni živijo v začasnih zatočiščih, ki so jih postavili v šolah ali nedokončanih stanovanjskih stavbah, kjer so razmere za življenje zelo primitivne. Na desettisoče otrok je še vedno ujetih na kriznih območjih po vsej državi, predvsem v Damasku, starem mestu Homsu in okoli Alepa, kjer so odrezani od kakršne koli človekoljubne pomoči. Poleg otrok znotraj Sirije pa je tudi več kot 1,2 milijona otrok registriranih kot beguncev zunaj države. Čeprav imamo o številu sirot malo podatkov, pa predvidevamo, da je zapuščenih otrok in otrok brez spremstva v Libanonu, Iraku, Jordaniji in Egiptu približno 8.000. Nekaterim so starši umrli v vojni, drugi pa so zaradi vojnih razmer neprostovoljno ločeni od svojih staršev.

Kako predvidevate prihodnost teh otrok? V medijih vse pogosteje beremo, da gre za izgubljeno generacijo otrok. So zadeve res tako kritične ali je za sirske otroke še kaj upanja?
Ker se nasilje v Siriji nadaljuje in približuje že četrtemu letu, kruta realnost nasilja, razseljenosti in pomanjkanja možnosti zaznamuje celotno generacijo otrok. In ta bi bila lahko izgubljena za vedno, z dolgotrajnimi posledicami za Sirijo, za območje in še širše. Že skoraj tri leta so sirski otroci najbolj ranljive žrtve vojne, saj morajo gledati, kako pobijajo njihove družine in najbližje, kako rušijo njihove šole in uničujejo njihovo upanje. Preveč otrok je ranjenih duševno ali telesno ali celo oboje. Otroci so postali tudi žrtve najhujših oblik izkoriščanja, kot so otroško delo, vključevanje v oborožene spopade, prisilne otroške poroke in spolno nasilje. Kot je pred kratkim povedal izvršni direktor UNICEF-a Anthony Lake: "Če bomo zatajili te otroke, bo celotnoa območje izgubilo generacijo potencialnih voditeljev, učiteljev, inženirjev, zdravnikov in predvsem mirovnikov, na katere upamo pri gradnji stabilne, zdrave in uspešne družbe," Sam pravim, da imamo še vedno čas, da preprečimo izgubljeno generacijo. Če otroke zavarujemo pred nasiljem, zlorabami in izkoriščanjem, jim omogočimo izobrazbo in krepimo njihovo odpornost, jih podpiramo pri zdravljenju skritih ran neusmiljene vojne, potem bodo otroci Sirije lahko zgradili boljšo prihodnost zase, za svoje družine in za celotno družbo.

Kot eno največjih pomanjkljivosti za sirske otroke se omenja predvsem pomanjkanje izobrazbe. Kaj bi lahko po vašem mnenju naredili, da bi bili ti otroci deležni vsaj osnovne izobrazbe, ki bi jih pripravila na nadaljnje življenje? Je UNICEF že pripravil kakšen načrt izobraževanja teh otrok?
Da, res je, najbolj je pri tem trpela izobrazba otrok. Nekateri med njimi so brez kakršne koli oblike izobraževanja že skoraj tri leta. Petina sirskih šol je bila popolnoma uničena v spopadih, številne druge pa so namesto mesto za učenje postale zatočišče za razseljene družine. Vendar je nujno potrebno, da bi se otroci lahko učili in se pri odraščanju in razvoju družili z drugimi otroki. Ko se je septembra lani začelo novo šolsko leto, je Unicef podprl kampanjo "Nazaj k učenju", kjer smo 870.000 otrokom razdelili šolske torbe s šolskimi potrebščinami. Da bi zmanjšali prenatrpanost v šolah, kjer nekatere delujejo celo v dveh izmenah, da bi omogočili nadaljevanje šolanja vseh otrok, je Unicef zagotovil 120 učilnic s šolskimi klopmi, podpira pa tudi na stotine šolskih klubov, kjer otrokom pomagajo nadomestiti izgubljeno učno snov in jim zagotavljajo psihosocialno podporo. V skladu s pred kratkim izdano strategijo "Ne izgubljeni generaciji" (No Lost Generation), ki temelji na zadnjih dokazih vpliva krize na otroke, se je UNICEF obvezal, da bo podprl in razširil izobrazbene priložnosti za otroke predvsem med razseljenimi družinami in skupnostmi v Siriji. Tako bomo v letu 2014 ponovno usposobili 500 šol in zagotovili približno 500 dodatnih učilnic. Zagotavljamo pa tudi intenzivna usposabljanja za učitelje in vzgojitelje, ki delajo s sirskimi otroki.

Kaj pa otroci, ki nimajo niti osnovnih sredstev za preživetje,ki trpijo zaradi posttravmatskih stresnih motenj, so izkoriščani, prisiljeni v delo v nevzdržnih razmerah in celo v prezgodnje poroke? Kako skušate pomagati njim?
Število otrok, ki jih je prizadela vojna v Siriji, je grozljivo, prav tako sta grozljivi narava in resnost vpliva vojne na posamezne otroke. Kot sem že dejal, je moralo na milijone otrok zapustiti svoje domove ali pa trpijo tudi zaradi drugih posledic vojne. Samo od začetka letošnjega leta so v do otrok prijaznih prostorih, ki jih podpira NICEF, več kot 150.000 otrokom zagotovili psihoscialno pomoč in zaščito. Več kot 50.000 mladoletnikov dobiva psihosocialni pomoč preko UNICEF-ovega programa za mladoletne žrtve vojne, podpiramo pa tudi specializirane psihološke in psihiatrične klinike. Eden glavnih načinov za spopadanje otrok s travmatičnimi razmerami in nato prebolevanje le-teh je zagotovo izobrazba, ki pripomore k rutini in zagotavlja neprestano učenje. Zato smo na stotisoče otrokom zagotovili šolske potrebščine, učne prostore za krizne razmere in dopolnilni pouk za nadomeščanje izgubljene snovi. Tudi v sosednjih državah UNICEF zagotavlja nujno pomoč otrokom, ki trpijo zaradi posttravmatskih stresnih motenj in zaradi spolnega nasilja.

Kako poteka vaše delo na terenu, kako UNICEF pomaga sirskim otrokom? Kaj je glavni poudarek vašega dela? Koliko človekoljubne pomoči pravzaprav dobijo sirski otroci?
UNICEF na terenu sodeluje s partnerji, z nekaterimi agencijami Združenih narodov, z nacionalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami ter s sirskim arabskim Rdečim polmesecem (SARC), kjer se trudimo, da bi dosegli kar največ prizadetih otrok. Zagotavljamo nujno pomoč na področju izobraževanja, zdravja, zaščite otrok in mladoletnikov, ob tem pa skrbimo tudi za zagotavljanje vode, higienskih pripomočkov in sanitarij. Skupaj s SARC-em smo v letu 2013 omogočili dostop do pitne vode 10 milijonom ljudem, približno 1,5 milijona otrokom razdelili šolske potrebščine, skoraj 500.000 otrokom zagotovili psihosocialno pomoč, razdelili več kot milijon odej in skoraj 200.000 kosov oblačil. Sodelujemo tudi pri organizaciji konvojev, ki dostavljajo humanitarno pomoč na težko dostopna območja Sirije, tudi na tista, ki so ujeta v navzkrižnem ognju. Naj vam predstavim primer. Pred kratkim je konvoj agencij Združenih narodov dva dni potoval do odročnega Idleba, kamor se je zateklo približno 40.000 ljudi. S pomočjo SARC-a se je konvoj dogovoril za pot skozi bojno črto in ljudem dostavil deset tovornjakov, polnih osnovnih življenjskih potrebščin, med drugim tudi milo, pralni prašek in komplete za shranjevanje in prenašanje vode. Pozneje se je izkazalo, da ti ljudje potrebujejo tudi izobraževalne potrebščine, zato jim jih je UNICEF dostavil kmalu zatem. Lahko rečem, da bo UNICEF šel, kamor koli bo lahko, da bi pomagal otrokom in njihovim družinam. Še vedno pa ostaja ogromno območij, ki so nam nedostopna, a so otroci tam še kako potrebni pomoči. Zato še naprej pozivamo mednarodno skupnost, naj razširi svojo pomoč otrokom. Kjer drugi včasih prehitro obupajo, je UNICEF odločen, da bo ostal in izpolnil svoje obljube.

Imate pri svojem delu na terenu kakšne težave, vam nasprotne strani v vojni pomagajo pri vašem delu ali vam delo le še otežujejo?
Številna območja v Siriji so ujeta v vojni, kar seveda prinese dodaten izziv k zagotavljanju humanitarne pomoči otrokom in njihovim družinam. Dostavljanje nujnih potrebščin čez vojna območja in skozi navzkrižni ogenj zahteva predhodna pogajanja in dogovor z vsemi v vojni udeleženimi stranmi. Če nam tega dogovora ne uspe skleniti, seveda najbolj trpijo otroci, ki zaradi tega ostanejo brez pomoči. V UNICEF-u nam je uspelo s pomočjo partnerjev pomagati milijonom otrok po vsej državi, še vedno pa imamo hude težave, da bi dosegli na stotisoče otrok, ki so ujeti v mestih Alepo, Damask, Daraa in Homs. Da bi prišli tudi do teh, bi se morali humanitarni delavci po vseh delih države gibati varno in svobodno, zato UNICEF in Združeni narodi redno pozivamo sprte strani v vojni, naj dovolijo dostop humanitarne pomoči vsem otrokom, prizadetim v vojni, in njihovim družinam. Skupaj s partnerji dosežemo veliko otrok tudi na območjih z velikim tveganjem. Dober primer sodelovanja je bilo recimo nedavno cepljenje proti otroški paralizi v sicer težko dostopnih mestih Der-Ezor in Ar-Rakaa

Kako pa bi lahko mednarodna skupnost še dejavneje pomagala otrokom v Siriji?
Za dobro vseh otrok in da bi preprečili izgubo celotne generacije Sircev, bi si morala mednarodna skupnost, predvsem tiste države, ki imajo največ vpliva, prizadevati za politično rešitev, ki bi vodila k miru. Predsednik Varnostnega sveta Združenih narodov je oktobra lani v svoji izjavi pozval k boljšemu dostopu humanitarne pomoči. Nujno je namreč, da humanitarna pomoč doseže otroke in njihove družine, ki pomoč najbolj krvavo potrebujejo, ne glede na to, kje so v Siriji. Tukaj mislim predvsem na tiste, ki jih zaradi neprestanih spopadov sploh ne moremo doseči. Pomoč je na voljo, a je težava predvsem, kako jo dostaviti do otrok, ki to pomoč potrebujejo.

UNICEF je pred začetkom mirovne konference o Siriji napisal pismo, kjer je nagovoril vse udeležence konference in poudaril pomen pomoči za otroke. Verjamete, da bo vaša prošnja uslišana?
Pred pogovori v Švici se je UNICEF pridružil drugim humanitarnim organizacijam in voditeljem, ki so v odprtem pismu pozvali k zaščiti sirskih otrok. V pismu smo zapisali, da je v vojni v Siriji umrlo že več kot 11.000 otrok, in da so otroci še vedno tarče napadov na stanovanjska območja, na šole in bolnišnice. Nadalje smo zapisali, da je moralo svoje domove zapustiti že več kot štiri milijone otrok, več kot milijon pa jih je zapustilo državo. Na stotisoče otrok je še vedno ujetih na kriznih žariščih, humanitarna pomoč pa jih zaradi nedostopnosti pogosto ne doseže. Posledično številni med njimi doživljajo hude travme, so lačni in žejni in nujno potrebujejo streho nad glavo in zaščito. Zato mislim, da je treba razmere, v katerih živijo sirski otroci, izpostaviti ob vsaki mogoči priložnosti in na vsakem večjem mednarodnem forumu, in upam, da bodo naši pozivi uslišani.

Ob delu s sirskimi otroki gotovo slišite številne pretresljive zgodbe, kako pa se z njimi spopadate na osebni ravni?
V sirski vojni so bili številni otroci priča dogodkom, ki jih ne bi smel nikoli izkusiti noben otrok. Tukaj mislim na smrt bližnjih, na uničenje njihovih domov in skupnosti, na življenje v navzkrižnem ognju, otroci se morajo spopadati s pregonom od doma, živeti morajo v začasnih bivališčih, kjer so razmere za prebivanje izjemno slabe, nimajo osnovnih življenjskih potrebščin, nimajo zadostnega zdravstvenega varstva, nimajo možnosti nadaljevanja šolanja in nobenega upanja za prihodnost. Na osebni ravni imam tako občutek, da lahko resnično pomagamo otrokom, ki živijo v katastrofalnih razmerah, in to je za nas prava motivacija. Zelo ponosen sem, da lahko delam s predanimi in nadarjenimi kolegi iz Združenih narodov in iz partnerskih organizacij, kot je sirski arabski Rdeči polmesec. Za otroke, s katerimi delam vsak dan, pa lahko rečem, da se popolnoma zavedajo obsega krize, ki jih je močno prizadela, a še vedno ohranjajo dostojanstvo in svojo notranjo moč. A tudi ta notranja moč je omejena.

Pred kratkim je v Siriji izbruhnila tudi epidemija otroške paralize. Mednarodna skupnost je takoj začela intenzivna cepljenja, kot ste tudi že omenili, zanima pa me, ali je to že obrodilo kakšne sadove? Kakšen je pravzaprav obseg te epidemije?
Za zdaj lahko govorimo o 16 potrjenih primerih otroške paralize med otroki v Siriji. UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) podpirata sirsko ministrstvo za zdravje, ki vodi kampanjo proti otroški paralizi. Decembra smo tako po vsej državi v akciji cepljenja dosegli 2,2 milijona otrok, mlajših od pet let. V začetku januarja smo cepili še dodatna 2,5 milijona otrok, akcije cepljenja pa se bodo nadaljevale vse do maja letos. Do zdaj je UNICEF samo v Siriji priskrbel sedem milijonov odmerkov cepiv proti otroški paralizi, še sedem milijonov odmerkov dobimo ta mesec, štiri milijone pa še do aprila. Zaradi množičnih selitev oseb po območju so se tudi oblasti v Iraku, Turčiji, Jordaniji, Libanonu, Egiptu in na palestinskih ozemljih pridružile akciji UNICEF-a in WHO-ja ter izpeljale obsežne kampanje cepljenja, namenjene predvsem otrokom, mlajšim od pet let.

Koliko sirskih otrok pa živi kot beguncev v drugih državah? Kam se največkrat zatečejo, v begunska taborišča ali si skušajo novo domovanje poiskati kje drugje? Katere države so najbolj pod udarom, kam se sirski begunci največkrat zatečejo?
Glede na številke, ki jih zagotavljajo Združeni narodi, je kot beguncev prijavljenih več kot 2,3 milijona Sircev, med njimi je kar 1,2 milijona otrok. Največ beguncev se zateče v države, ki mejijo na Sirijo, predvsem v Libanon in Jordanijo. Nekatere družine živijo v begunskih taboriščih, kot je na primer veliko taborišče Za’atari na severu Jordanije, velika večina pa si skuša pomagati po svoje in živijo v gostiteljskih skupnostih.