Pred azilnim domom v mestecu Heidenau v nemški zvezni deželi Saška se je zbralo okoli 200 ljudi, ki so protestirali ob prihodu Merklove v azilni dom. Številni avtomobili, ki so se peljali mimo doma, so močno trobili, k čemur so pripadniki skrajne desnice pozivali na družbenih omrežjih. Nasprotniki sprejemanja beguncev so kanclerko pričakali z žvižgi in vzklikali "izdajalka, izdajalka".

Angelo Merkel sta v mestu Heidenau sprejela saški ministrski predsednik Stanislaw Tillich in župan mesta Jürgen Opitz, pozneje pa se je pogovarjala z begunci in socialnimi delavci v domu. Po obisku je nemška kanclerka dejala, da Nemčija ne bo dopuščala nasilnih protestov proti tujcem. Poudarila je, da imajo tisti, ki bežijo pred vojno, pravico do azila. "Ni tolerance za tiste, ki niso pripravljeni pomagati, ko je to pravično in človeško potrebno," je dejala.

Heidenau je bil konec tedna prizorišče izgredov desničarskih skrajnežev, v katerih je bilo ranjenih najmanj 30 policistov. V petek je po sprva mirnih demonstracijah privržencev neonacistične stranke NPD izbruhnilo nasilje. Protestniki namreč odločno nasprotujejo prihodu okoli 200 beguncev v dom, ki so ga uredili v nekdanji trgovini. Nočno nasilje blizu azilnega doma, v katerega je bilo vpletenih več sto ultranacionalistov, je potekalo tudi v soboto in nedeljo zvečer. Policisti so v noči na ponedeljek z gumijevkami in solzivcem ukrepali v spopadih med desničarji in njihovimi levičarskimi nasprotniki.

Napadi na begunske centre po Nemčiji
Sicer pa se tudi drugje po Nemčiji vrstijo napadi na ustanove za begunce oziroma prosilce za azil. Neznanec je v noči na sredo skušal zanetiti požar v objektu za begunce v Leipzigu, že v torek zvečer pa sta dva opita moška z noži vdrla v zatočišče v mestu Parchim. Moška sta bila ob aretaciji alkoholizirana in sta izražala sovražna stališča do tujcev.

Nemški predsednik Joachim Gauck je danes med obiskom azilnega doma v Berlinu obsodil desničarske skrajneže in ksenofobne agitatorje. Pohvalil je prostovoljce, ki beguncem pomagajo, ker da poskušajo pokazati, da "obstaja svetla Nemčija nasproti mračne, ki jo občutimo, ko slišimo o napadih na zatočišča prosilcev za azil".

Nemčija bo okrepila finančno pomoč za begunce
Nemčija, ki se v trenutni begunski krizi spoprijema z največjim navalom beguncev in pričakuje, da bo letos prejela več kot 800.000 prošenj za azil, je sicer v torek za sirske državljane prekinila izvajanje dublinske uredbe. V skladu s to uredbo mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU-ja, v kateri so vstopili v Unijo.

Da bi se mesta, kjer so azilni centri, lažje spopadala s tako velikim številom prebežnikov, jim bo vlada v Berlinu podvojila sredstva. V ta namen namerava vlada sprostiti dodatnih 500 milijonov evrov, ki so bili namenjeni za prihodnje leto.

Na ladji v Sredozemlju odkrili 40 trupel
Medtem pa so ob obali Libije v Sredozemskem morju na podpalubju ladje odkrili okoli 40 človeških trupel. Švedska ladja Poseidon je z ladje sicer rešila 439 preživelih prebežnikov. Ladja je bila na poti iz Libije proti Italiji. Ko se je znašla v težavah, je italijanska obalna straža na pomoč poslala švedsko ladjo Poseidon. Švedska ladja v Sredozemlju deluje v okviru iskalne in reševalne operacije Triton evropske agencije za nadzor zunanjih meja Frontex. Poseidon je danes pred odkritjem trupel na istem območju rešil okoli 130 prebežnikov z gumijastega čolna.

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je prek Sredozemskega morja letos v Evropo prišlo že najmanj 239.000 prebežnikov, ki bežijo pred revščino in spopadi. V Italijo je od začetka leta prispelo okoli 108.000 beguncev, med njimi 10.300 mladoletnikov.

Rim zavrača kritike na svoj račun
Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je ob tem zavrnil kritike Francije in Nemčije na račun italijanskega načina obravnave več deset tisoč prebežnikov, ki vsak dan dosegajo njeno južno obalo. "Da od Grčije in Italije zahtevaš, da izpolnita svojo nalogo na področju priseljevanja, je tako, kot da bi od države, ki so jo prizadele poplave, zahteval, da pospeši izdelavo dežnikov," je izjavil Gentiloni. Evropa bi morala po njegovem mnenju iti ravno v nasprotno smer od napadanja držav, ki ležijo na njenih zunanjih mejah.

Merklova in francoski predsednik Francois Hollande sta med ponedeljkovim srečanjem javno okrcala Italijo in Grčijo glede hitrosti oziroma počasnosti, s katero vzpostavljata centre za registracijo novih prebežnikov. Ob tem sta posvarila, da bi bilo nevzdržno, če ti centri, katerih oblikovanje so potrdili na junijskem vrhu EU-ja, ne bodo delovali do konca leta.

Izjave Merklove in Hollanda so spravile v zadrego vlado v Rimu, ki se od začetka lanskega leta ukvarja s prihodom okoli 280.000 beguncev. Večino je italijanska obalna straža ali mornarica rešila v Sredozemskem morju. Kot je v pogovoru za časopis Corriere della Sera dejal Gentiloni, Italija počne, kar lahko oziroma še več, saj rešuje na tisoče življenj in sprejema begunce. Svojo državo je ob tem opisal kot pozitiven model na mednarodnem prizorišču.