Slovenski in hrvški predsednik sta se srečala prvič od potrditve arbitražnega sporazuma v Sloveniji na srečanju slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov v Buzetu. Predsednika sta bila mnenja, da je treba preostala odprta vprašanja reševati v duhu dobrih medsosedskih odnosov.

"O novih projektih z več domišljije"
Potrditev sporazuma je po mnenju Türka ustvarila ozračje "v katerem o novih projektih razmišljamo z več domišljije, o starih problemih pa z velikim prepričanjem, da jih bomo zlahka rešili". Vprašanja, ki so še pred obema državama, niso zelo velika, državi pa sta usposobljeni, da jih medsebojno rešita, meni Türk in dodaja, da pri tem potrebujemo medsebojno spoštovanje, sposobnost kompromisov, dogovarjanja in medsebojnega razumevanja. "To je pot, ki nas je pripeljala do točke, na kateri smo, in to je tista evropska pot, ki nas bo peljala v prihodnje," je dejal.

Sporazum primer civilnega reševanja vprašanj
Josipović je izrazil prepričanje, da bosta državi ohranili dobro sodelovanje tudi po skorajšnjem vstopu Hrvaške v EU in da bosta kot članici EU-ja ščitili interese obeh držav, državljanov in tega dela sveta. Arbitražni sporazum je označil za odličen primer, kako lahko sosednji državi občutljiva vprašanja rešujeta na civiliziran način, sprejemljiv za oba naroda.

Nov veter med državama je že zavel na področju gospodarstva. Udeležba številnih predstavnikov slovenskih in hrvaških podjetij na srečanju v Buzetu kaže na veliko skupnih interesov obeh držav, je poudaril Türk in omenil, da je to na področju gospodarskega sodelovanja predvsem širitev blagovne menjave in naložb ter skupen nastop na tretjih trgih.

Sosedi pomembni trgovinski partnerici
"Hrvaška predstavlja za Slovenijo, pa tudi Slovenija za Hrvaško, enega najpomembnejših partnerjev na področju blagovne menjave, storitev in neposrednih investicij. Čeprav ostaja še precej odprtih vprašanj, ugotavljam, da na mnogih področjih nastajajo nove priložnosti in perspektive za poglobitev sodelovanja," je dejal Türk. Izpostavil je turizem, infrastrukturo, energetiko in vlaganje v obnovljive vire ter gradnjo mreže trgovskih središč. Na področju energetike je kot pomembne naloge omenil izgradnjo terminala za utekočinjen plin na Krku in plinovod Južni tok ter solastništvo jedrske elektrarne Krško.