Ker se enomesečna nogometna norija bliža koncu in sta do zaprtja prvenstva, prvega na afriški celini, ostali le še dve tekmi, je nastopil čas za prve ocene in analize vplivov tega velikega športnega dogodka na gospodarsko in družbeno stanje v državi prirediteljici, torej Južnoafriški republiki.

Strokovnjaki so si v tem enotni: JAR bo čutila pozitivne posledice prvenstva v svojem turizmu, infrastrukturi in gospodarskem stanju šele na dolgi rok, kratkoročno pa se je že tako visoka stopnja brezposelnosti še dvignila, "denarci" od prvenstva pa so oziroma bodo šli v žepe drugih. Zakaj?

Obračajo se ogromni denarji
Po vrsti. Fifa, uradna prirediteljica turnirja, se je še pred koncem pohvalila s skorajda rekordno prodajo vstopnic za dvoboje in zelo visoko televizijsko gledanostjo, kar pomeni, da je ta zveza po svoje zmagovalka tega prvenstva. V žepe naj bi njen predsednik Sepp Blatter in kolegi s trženjem, TV-pravicami in drugimi projekti pospravili kar 3,3 milijarde ameriških dolarjev.

Na smeh gre tudi velikim podjetjem. Adidas, eden izmed uradnih sponzorjev, se je pohvalil z rekordno prodajo nogometnih žog in reprezentančnih dresov in prvenstvo označil za "odmeven poslovni uspeh". Visa, še eden izmed sponzorjev, pa se je potrkala po prsih, da so tuji obiskovalci JAR-a z njeno plačilno kartico potrošili kar 68 odstotkov več denarja kot junija lani. "Odločitev za sponzorstvo svetovnega prvenstva je bila za nas izjemna strateška poteza," je dejal glavni tržnik podjetja Antonio Lucio.

Brezposelnost v JAR-u ostaja pri 25 odstotkih
Vse lepo in prav, ampak - kaj pa domačini? Bodo po vsem trudu, vložkih, oglaševanju in promociji ostali praznih rok in se bo spet izkazalo, da je domača kobila vedno bosa? Gospodarski strokovnjaki ugotavljajo, da je prvenstvo resda ponudilo več deset tisoč novih delovnih mest, predvsem v gradbeništvu, a da je šlo večinoma za začasna dela, ki na celotno sliko južnoafriškega trga dela ne bodo imela velikega vpliva. To so na žalost pokazali tudi podatki o brezposelnosti, objavljeni prav v teh dneh.

Obsežne priprave in naložbe - samo v nove stadione in prometno infrastrukturo je država vložila nekaj milijard dolarjev, smernic gospodarskega stanja v Južni Afriki niso obrnile navzgor. Številke govorijo same zase: v prvi četrtini leta je delo v nekmetijskem sektorju izgubilo 79.000 ljudi, v enem letu - do marca, pa že kar 242.000. Stopnja brezposlenosti v državi je več kot 25-odstotna, če upoštevamo še neaktivne iskalce dela, pa pridemo do več kot 30 odstotkov.

Naprej, samo naprej
Sindikati zato kričijo, da je čas za takojšnji alarm, ekonomisti pa opozarjajo, da v 49-milijonski državi več ljudi živi od socialne pomoči kot od sadov lastnega dela. A priporočila so enotna: država mora kljub trenutno neobetavnim številkam v naslednjih letih nadaljevati nujno potrebne infrastrukturne projekte. "Svetovno prvenstvo nas je potisnilo za 20 korakov naprej . Morda bomo zdaj za 10 ali 12 korakov nazadovali, a vseeno moramo ohraniti ta trenutek in se boriti in iti naprej, samo naprej," pravi finančna svetovalka Lee-Anne Bac.

Obiskovalcev zmerno veliko
Seveda je res, da so mnogi hoteli, restavracije, izposojevalnice avtomobilov in turistične agencije v preteklem mesecu pobirali mastne zaslužke od navitih cen in bili stoodstotno zasedeni, a vprašanje je, kaj bo sledilo, ko bodo nogometaši, ugledneži in množice navijačev v ponedeljek zapustili državo. Južnoafriški predsednik Jacob Zuma je pred dnevi dejal, da je z učinkom zadovoljen in da je država dobro obrnila milijarde randov. "Z gotovostjo lahko povem, da se nam bo 4,28 milijarde ameriških dolarjev visok vložek v infrastrukturo, telekomunikacije in stadione obrestoval," je bil optimističen Zuma.

Vprašanje je znova enako - kdaj se bo to zgodilo? Tamkajšnje finančno ministrstvo je predvidelo, da bo enomesečni turnir k letošnjemu BDP-ju države prispeval 0,4 odstotka, trošenje tujih obiskovalcev pa naj bi povrnilo manj kot tretjino sredstev, ki jih je v gromozanski projekt vložila domača vlada.

Pred prvenstvom so napovedovali, da bo na turnir prišlo 450.000 gledalcev z vseh koncev sveta, a zaradi posledic gospodarske krize in negativne podobe države v medijih, predvsem kar se tiče nasilja in kriminala, ta cilj verjetno ne bo dosežen. V prvih treh tednih turnirja je namreč na jug Afrike prišlo okoli 200.000 tujih nogometnih navdušencev - izmed njih le 10.000 iz drugih afriških držav, kar pa je ob vseh negativnih okoliščinah še vedno zadovoljivo število. Za primerjavo: pred štirimi leti je v Nemčijo prišlo kar milijon tujih gledalcev, pred osmimi leti na Japonsko in v Južno Korejo pa okoli 250.000.

Kriminal: večinoma kraje
Pravo zgodbo o uspehu pa je Južnoafričanom uspelo napisati glede preprečevanja kriminala. Mediji so pred prvenstvom na dolgo in široko pisali o vsakodnevnih umorih, o Johannesburgu kot o enem najnevarnejših mest na svetu, skrbeh zaradi visoke stopnje aidsa in morebitnih žrtvah strelskih obračunov. Sklep: šlo je za pretiravanje. Južnoafriška policija je sicer sporočila, da so v povezavi s svetovnim prvenstvom aretirali 316 ljudi, tretjina izmed njih je bila tujcev. Večina se je za zapahi znašla zaradi tatvin, le malokateri navijač pa se je iz Afrike vrnil z izkušnjo nasilnega kriminala ali česa podobnega.

Blatter: Nogomet svetu daje upanje
Predvsem zaradi zadnjih dveh omenjenih podatkov - torej števila gledalcev in odstotnosti hudega nasilja - je predsednik Fife Sepp Blatter prvenstvo že ocenil kot uspešno. "Svetu dajemo upanje, da lahko morda prek nogometa postanemo boljši ljudje," je dejal v torek v Johannesburgu. Čeprav so bile nekatere tekme v predtekmovanju res skromno obiskane, se je Fifa pohvalila, da je bilo prodanih največ vstopnic od prvenstva v ZDA leta 1994.

"Napovedi, da obiskovalcev iz 'stare Evrope' v Afriko ne bo, so bile napačne - prišli so. Sem zelo srečen predsednik in želim si, da bi ostal srečen tudi do konca tedna," je dejal Blatter in ob omembi nemške kanclerke Angele Merkel, ki je spodbujala "elf" na četrtfinalni tekmi proti Argentini, spomnil še na nekaj: "Nogomet ima tudi politično razsežnost. Ali veste, koliko voditeljev je v teh dneh prišlo v Južno Afriko? Res veliko. In vsi so se hoteli prepričati, da so jih fotografi na tribunah opazili. To je moč nogometa. Nogomet v tem obnorelem svetu daje čustva. Poglejte novice - zdi se, kot da se je svet nenadoma ustavil, televizijske kamere pa se bodo spet drugam obrnile šele po 12. juliju."

Izboljšana podoba JAR-a kot "tržne znamke"
A Južnoafričani si želijo, da bi jih svet tudi po zadnjem sodnikovem žvižgu še imel za mar, da bi se k njim še obračale glave. In po mnenju mnogih je prav to - spremenjena, lepša, svetlejša slika o tej državi, ki so jo še pred leti mnogi povezovali le z apartheidom, daleč najpomembnejši "gol", ki ga je Južna Afrika zabila z organizacijo tako velikega dogodka.

Vprašanje je, kam bo šel denar od navala turistov. Vprašanje je, kako bo državi uspelo vzdrževati deset danes še sijočih stadionov. Vprašanje je, ali se bo ohranilo vsaj nekaj novih delovnih mest. Ni pa vprašanje, da je svet - in to ne le nogometni, na to državo začel gledati z drugačnimi očmi. Južna Afrika je prek nogometa razvila oziroma izboljšala svojo "tržno znamko". Namesto novic o kriminalu množice razigranih obiskovalcev. Namesto žalostnih, v usodo vdanih domačinov novo upanje. In navsezadnje - namesto krutih strelov tisti nadležni, a vseeno na neki način prikupni, afriški zvok vuvuzele.

"Svet je Južno Afriko spoznal v drugačni luči. Videl je tople, prijetne ljudi. Videl je našo natančnost pri načrtovanju in logistiki. Videl je učinkovitost pri varnosti in infrastrukturi. Vse trdno delo se nam je obrestovalo, in veseli smo, da je tako," je dejal predsednik Zuma, južnoafriški podjetnik Christopher Hart pa: "Dvomim, da je bil dogodek sam po sebi finančno donosen, a pozitivne novice, ki so prihajale iz države zaradi nogometa, to je nekaj, kar je neprecenljivo. Gre za izjemno pomembno spremembo v dojemanju Južne Afrike. Bilo je uspešno prvenstvo, morda tudi proti pričakovanjem. In ljudje so to začutili in povedali še drugim. Dober glas pa seže v deveto vas."