Švica se bo tako najpozneje do leta 2007 odpovedala nadzoru na mejah s sosednjimi državami. Večno nevtralna alpska država je tako naredila velik korak proti morebitnemu vstopu v Evropsko unijo, čeprav večina Švicarjev te ideje še vedno ne podpira.

Volilna udeležba 56-odstotna
Udeležba na referendumu je bila razmeroma visoka, saj se je na volišča odpravilo 56 odstotkov upravičencev. V zadnjih letih je bila višja le na referendumu za vstop v Združene narode leta 2002, ko je bila 58-odstotna.

Zadovoljstvo z odločitvijo
Švicarski politični vrh je izid referenduma pozdravil. Zunanja ministrica Micheline Calmy Rey je odločitev za vstop v schengensko območje označila za pomembno zmago nad izocionalisti. Z odločitvijo Švice so zadovoljni tudi voditelji EU-ja, po zavrnitvi evropske ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem pa je to tudi manjši obliž na rane.

25. septembra bodo Švicarji odločali še o razširitvi prostega pretoka oseb na deset držav, ki so se EU-ju pridružile maja 2004.

Vstop v schengen bo po trditvah podpornikov okrepil varnost države, pomagal pri reševanju težav z imigranti in prinesel gospodarske koristi, medtem ko bi zavrnitev Švico pahnila v osamo. Švica meji na Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Francijo in Lictenstein, z vstopom v schengensko območje pa bi kot nečlanica EU-ja odprla svoje meje s sosedami.

Za istospolne poroke
Švicarji so sicer odločali tudi o uzakonitvi porok istospolnih partnerjev, projekcije pa kažejo na 58-odstotno podporo predlogu. Istospolne poroke bodo izenačene s porokami heteroseksualnih partnerjev, vendar posvojitev otrok vseeno ne bo mogoča.