"Če imamo kazni, ki so sorazmerne s kaznivim dejanjem, ki je bilo storjeno, potem imamo več možnosti in pogojev za spravo med prebivalci v jugovzhodni Evropi," je dejal Boris Tadić. Poudaril je, da ne bi razmišljal o oceni pravičnosti sodbe, ker bi to pomenilo vmešavanje v delo haaškega sodišča in pravosodja, kot predsednik Srbije pa se vedno izogiba vmešavanju v delo pravosodnih institucij in institucij Združenih narodov.

Nič več stereotipa o organiziranosti Srbov
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je izjavil, da sodba hrvaškim generalom odpravlja stereotipe o tem, da so se samo Srbi vojskovali organizirano, ostali pa "posamezno in samo ob določenih priložnostih". Poudaril je, da so tisti, ki so trpeli na Hrvaškem, po tej razsodbi dobili tudi "sodno zadoščenje" in da sodba Gotovini govori o značaju vojne na Hrvaškem.

Vodja srbskega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem Dušan Ignjatović je ocenil, da je sodba hrvaškim generalom pomembna, ker bo prispevala k "neki novi vrsti soočanja s preteklostjo v regiji" in vplivala na dojemanje haaškega sodišča v Srbiji.

Določene posledice za srbsko-hrvaške odnose
Namestnik srbskega tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić je dejal, da bo imela sodba Anteja Gotovine in Mladena Markača, v kateri je nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman označen za vodjo združenega zločinskega dejanja, gotovo določene posledice za odnose med Srbijo in Hrvaško, zlasti pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Kot je dejal, to po eni strani Srbijo postavlja v boljši položaj, po drugi pa bi bil lahko korak bliže spravi, kar bi bilo po njegovem še najboljše.

Društva srbskih beguncev iz Hrvaške so sodbo haaškega sodišča pozdravila in izrazila upanje, da bo pripeljala do preložitve vstopa Hrvaške v EU, dokler ne bo sprejeta celovita, pravična in trajna rešitev premoženjskih in številnih drugih težav pregnanih Srbov.

"Celjenje ran zahteva svoj čas"
Evropska komisija je poudarila, da se pogajanja s Hrvaško nadaljujejo ne glede na razsodbo haaškega sodišča in da od Hrvaške pričakujejo nadaljnje sodelovanje s Haagom. "Popolno sodelovanje s haaškim sodiščem ostaja ključno za zaprtje poglavja o pravosodju," so poudarili.

Evropska komisija "jemlje na znanje današnjo razsodbo" in tudi to, da se je nanjo mogoče pritožiti, je sporočil komisar za širitev Štefan Füle. Poleg tega so v komisiji poudarili, da je delo sodišča zelo pomembno in da sočustvujejo z vsemi žrtvami vojne in njihovimi družinami. "Celjenje ran zahteva svoj čas," so zapisali.

"Verjamemo, da bo Hrvaška še naprej gledala v prihodnost v duhu strpnosti, sprave in napredka, ki jo je pripeljal do točke, kjer je danes - na poti, da postane 28. članica EU-ja," so poudarili.