Razlog zanje so znižane napovedi gospodarske rasti, povečevanje javnega dolga, v prihodnjem letu pa mora francoska vlada za dosego 3-odstotnega proračunskega primanjkljaja privarčevati še več kot 30 milijard evrov.
Francoski predsednik je svojo kampanjo gradil prav na nasprotovanju pretirani varčevalni smeri v Evropski uniji, zdaj pa mu revizorji dajejo vedeti, po drugi strani pa tudi oporo, da brez varčevanja Pariz ne bo dosegel zahtevanih javnofinančnih ciljev.
Francoski premier Jean-Marc Ayrault je v svojem prvem govoru pred parlamentom včeraj opozoril, da je francoski državni dolg v zadnjih letih postal "uničujoč" in nevzdržen, že letos naj bi presegel 90 odstotkov glede na BDP. Ob tem je predstavil tudi znižano vladno napoved gospodarske rasti, ki za letos namesto 0,7 odstotne točke, kot je menila prejšnja vlada, predvideva le še 0,3-odstotno rast BDP-ja. Napoved za prihodnje leto je vlada znižala za skoraj tretjino, z 1,7 odstotka na 1,2 odstotka. Kljub temu Ayrault vztraja, da bo država do leta 2017 uravnotežila javne finance. "Želim davčno reformo, želim finančno pravičnost. Pozivam k skupnim prizadevanjem, a zavračam le varčevanje."
V Franciji ukrepom za zagotovitev vzdržnosti javnih financ ne želijo reči varčevalni ukrepi. Premier Ayrault je govoril o resnosti in proračunski odgovornosti. Več kot 30 milijard evrov naj bi privarčevali z rezi v javno upravo; njen delež presega 55 odstotkov glede na BDP, ter z davčnimi prihodki; realno bi to prineslo zamrznitev stroškov. Ayrault je napovedal dvig davka za tiste s prihodkom nad milijonom evrov letno na 75 odstotkov. Obetajo se rezi v javnem sektorju, a ne na področju izobraževanja, pravosodja, policije in obrambe.
Iz Strasbourga Matjaž Trošt (RA Slovenija, Druga jutranja kronika)