Dadula je bil ubit v soboto zvečer v spopadih z afganistanskimi in ameriškimi silami v pokrajini Helmand. Njegovo truplo so prepeljali v Kandahar, kjer so ga pokazali tudi javnosti. Kljub temu so talibani zanikali smrt Dadule in obljubili, da bodo kmalu objavili zvočni posnetek vojaškega poveljnika. O njegovem prijetju so poročali že lani, vendar so se poročila izkazala za neresnična.

Kot tesen sodelavec vodje talibanov Mule Omarja je bil Dadula član 10-članskega sveta, ki je vodil Afganistan pod talibanskim režimom do ameriškega napada leta 2001. Pred časom je povedal, da je pod njegovim poveljstvom več sto samomorilskih napadalcev, ki so pripravljeni na akcije proti okupacijskim silam. Poleg organiziranja operacij je tudi sam prijel za orožje in osebno sodeloval v bojih. Za glavnega poveljnika talibanskih sil so ga označili Natovi uradniki, bil pa je tudi zelo visoko uvrščen na ameriškem seznamu najbolj iskanih ljudi.

Zaradi izgube noge vnema ni upadla
Dadula naj bi bil star okoli 40 let in je v bojih v 90. letih prejšnjega stoletja izgubil nogo, ko je stopil na zemeljsko mino. Toda to ga ni ustavilo v njegovi vnemi za sveto vojno. Eden izmed njegovih sodelavcev je dejal, da je Dadula zelo prijazen do njih, a izredno krut do sovražnikov. Strahospoštovanje med drugimi mudžahidi si je pridobil, ko je ukazal maščevalni pokol šiitske manjšine v osrednjem Afganistanu. Govori se, da je ob priložnostih, ko je ženske obsodil na smrt s kamenjanjem zaradi prešuštva pogosto sam vrgel prvi kamen.

Dadula je bil vpleten v nedavno ugrabitev italijanskega novinarja Daniela Mastrogiacoma. Afganistanske oblasti ga dolžijo, da je leta 2003 osebno ukazal usmrtitev švicarskega predstavnika Mednarodnega odbora Rdečega križa, ki so ga ugrabili na jugu Afganistana. O talibanskem poveljniku se je govorilo tudi leta 2006, ko je po objavi karikatur na glavo njihovih avtorjev v nizozemskih medijih obljubil sto kilogramov zlata nagrade.

M.R./G.V.