Na začetku avgusta, le dva dneva po svojem rojstnem dnevu, je prestal operacijo srčnega obvoda.
Ameriški častnik, vojaški in preizkusni pilot se je rodil leta 1930 v Wapakoneti v zvezni državi Ohio. Leta 1955 je diplomiral iz aeronavtičnega inženiringa na univerzi Purdue, magistriral pa iz vesoljskega inženiringa na univerzi Južna Kalifornija. Med letoma 1949 in 1952 je Armstrong služil kot mornariški letalec.
Armstrong je služil v korejski vojni. Leta 1950 so ga poslali v Korejo, kjer je letel na 78 letih. Dobil je letalsko medaljo z dvema zlatima zvezdama. Ko je zapustil vojsko, je postal civilni preizkusni pilot za NACO, ki je pozneje postala NASA, že takrat pa so ga izbrali tudi za člana vesoljskih odprav.
Med letoma 1960 in 1962 je bil član programa Dyna-Soar. Leta 1962 so ga izbrali za astronavta. Bil je nadomestni pilot pri vesoljski odpravi Gemini 5 leta 1965, in čeprav je bil v rezervi pri večjem številu poletov, se je v vesolje prvič odpravil z odpravo Gemini 8, ki je izvedla prvo združitev plovil na tirnici leta 1966, vendar so zaradi okvare poskus prekinili. Armstrong je bil tudi nadomestni pilot pri odpravi Gemini 11 leta 1966 in poveljnik nadomestne posadke za Apollo 8 leta 1968.
Leta 1969 je Armstrong poveljeval odpravi Apollo 11, ki je pristala na Luni. Člana posadke sta bila še pilot lunarnega modula Edwin »Buzz« Aldrin in pilot komandnega modula Michael Collins. 21. julija 1969 sta Armstrong in Aldrin kot prva človeka stopila na Luno. Ko je Armstrong kot prvi stopil na Luno, je izrekel slavne besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." Skupaj z Aldrinom sta na površju Lune ostala 2,5 ure. Dogodek je po televiziji in radiju spremljalo 600 milijonov ljudi po svetu. Do zadnje misije leta 1972, se je po luni skupaj sprehodilo 12 ameriških astronavtov. Za Armstronga je bil Apollo 11 zadnja vesoljska misija.
Armstrong je po vrnitvi prejel predsednikovo medaljo za svobodo kot priznanje za njegov dosežek in prispevek k vesoljskemu programu. NASO je zapustil leta 1971, ko je začel delo na univerzi v Cincinnatiju, kjer je predaval vesoljski inženiring vse do leta 1979. Potem je med letoma 1985 in 1986 delal v Nacionalni komisiji za vesolje. Leta 1986 je postal tudi podpredsednik komisije, ki je raziskovala nesrečo Challengerja.
Ob pristanku na Luni je štel 38 let. Čeprav je izpolnil človekov tisočletni sen, je ostal z nogami trdno na tleh. Zdelo se je celo, da ga slava bremeni, piše Reuters. "Očitno nam je ljubše, da se nas spominjajo po našem vsakdanjem delu, ne le po enem zvezdnem trenutku," je leta 2005 dejal v intervjuju za znano informativno oddajo televizijske mreže CBS "60 minutes". Pred leti je na vprašanje o tem, kako se počuti ob tem, da bo njegova stopinja na Luni najverjetneje ostala na tisoče let, odgovoril: "Nekako upam, da bo te dni nekdo odšel gor in jo zabrisal."
Na Luni je po Armstrongu poimenovan manjši krater, ki je blizu mesta, kjer je pristal lunarni modul z Apolla 11.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje