Csatary je umrl v bolnišnici na Madžarskem. Pestilo ga je več zdravstvenih težav.

Csatary tako ni dočakal sojenja, na katerem bi se moral zagovarjati zaradi mučenja in poboja Judov, delno kot krivec in delno kot sokrivec. Obtožnica ga je bremenila, da je "namerno pomagal pri nezakonitih usmrtitvah in mučenju Judov, ki so bili deportirani iz Kasse", takratnih Košic. Csatary je vse obtožbe ves čas zavračal in trdil, da je bil le posrednik med madžarskimi in nemškimi uradniki v Košicah in da ni bil udeležen v množičnih zločinih.

Med najbolj iskanimi
Csatary je bil prvi na seznamu najbolj iskanih nacističnih zločincev Centra Simona Wiesenthala. Med drugo svetovno vojno, v času nacistične okupacije takratne Češkoslovaške, je bil vodja policije v judovskem getu v mestu Košice, ki je zdaj na Slovaškem, takrat pa je bilo pod madžarsko okupacijo. S tega območja, madžarsko imenovanega Kassa, je bilo med vojno ubitih 15.700 Judov, ki so jih večinoma prepeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz.

Po vojni na begu
Leta 1948 je Csataryja češkoslovaško sodišče v odsotnosti obsodilo na smrt. Po vojni je zbežal v Kanado, kjer je do leta 1995 živel pod lažnim imenom v Montrealu in Torontu kot prodajalec umetnin. Ko so ga našli, je znova zbežal, tokrat na Madžarsko. Tam se je skrival do julija leta 2012, ko je njegovo prebivališče s pomočjo informacij Centra Simona Wiesenthala razkril novinar britanskega Suna.