V Uzbekistanu so za begunce postavili nekaj šotorskih taborišč, namestili pa so jih tudi v šole in javne ustanove. Foto: Reuters
V Uzbekistanu so za begunce postavili nekaj šotorskih taborišč, namestili pa so jih tudi v šole in javne ustanove. Foto: Reuters
Kirgizija
Nasilje na jugu Kirgizije je izbruhnilo v četrtek popoldne in se nadaljevalo tudi v noči z nedelje na ponedeljek. Foto: EPA
Kirgizija
Zaradi nasilja je svoje domove zapustilo že na tisoče ljudi. Foto: EPA
Iz nemirne Kirgizije bežijo begunci

Po podatkih Mednarodnega odbora Rdečega križa je pred spopadi v Uzbekistan pribežalo od 45.000 do 80.000 beguncev, zdaj pa država nima več potrebnih zmogljivosti, da bi sprejela nove ljudi. Kot je dejal namestnik uzbeškega premierja Abdula Aripova, Uzbekistan nujno potrebuje humanitarno pomoč mednarodnih organizacij, da bi se soočil z velikim številom beguncev, med katerimi so predvsem starejše ženske in otroci. Okoli 15.000 ljudi naj bi še vedno čakalo na meji.

Razmere v državi naj bi se sicer umirjale. Pogajanja med uzbeškimi in kirgizijskimi predstavniki v Džalalabadu naj bi se namreč končala uspešno, z dogovorom za prekinitev ognja.

ZDA, ki imajo v Kirgiziji svoje vojaško oporišče, so medtem obljubile več kot milijon dolarjev humanitarne pomoči in pomoči za uzbeške begunce. Razdeliti nameravajo tudi zdravniško in nujno pomoč v višini 200.000 dolarjev. Pomoč je sicer že v državi, za razdeljevanje pa se usklajujejo z začasno vlado.

Oglasil se je tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je razmere v Kirigiziji označil za "nesprejemljive". "Trenutna situacija v Kirgiziji je nesprejemljiva - ljudje umirajo, kri se še vedno preliva, nasilje povzroča etnične razlike," je dejal in dodal, da je to izredno nevarno za regijo. Zaradi zaostrenih razmer naj bi v torek za zaprtimi vrati zasedal Varnostni svet Združenih narodov.

Požari, preganjanje, nasilje
Nemiri in spopadi med pripadniki kirgiške in uzbeške etnične skupnosti, ki so se od četrtka razširili na celoten jug države, so se nadaljevali tudi ponoči. Poleg več kot sto žrtev je bilo še skoraj 1.500 ranjenih.

Tuji mediji še vedno poročajo o kirgiških moških, ki streljajo na Uzbeke in zažigajo njihove hiše, iz Oša poročajo o novih požarih, v mestu pa naj bi primanjkovalo tudi hrane in vode. Nekateri ljudje so zaradi pomanjkanja začeli pleniti trgovine. V mestu Džalalabad pa so se na osrednjem trgu zbrali oboroženi Kirgizi, ki naj bi odpotovali v bližnjo uzbeško vas Suzak in tam poiskali vodjo uzbeške skupnosti, ki ga krivijo za začetek spopadov.

ZN, OVSE in EU v Biškek pošiljajo svoje odposlance
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je izrazil zaskrbljenost nad nasiljem in vse več žrtvami na jugu Kirgizije. V Biškek je že poslal svojega posebnega odposlanca. Banov tiskovni predstavnik je povedal, da je generalni sekretar po telefonu govoril s kazahstanskim zunanjim ministrom, ki trenutno predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), s katerim sta se dogovorila, da bosta skupaj z Evropsko unijo pripravila odgovor na krizo v Kirgiziji. Tudi OVSE in Evropska unija naj bi v Biškek poslala svoja odposlanca.

Vlada pod vodstvom začasne predsednice Roze Otunbajeve je na območje, ki velja za oporišče strmoglavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, napotila enote z rezervisti in prostovoljci, ki imajo dovoljenje streljati. V nedeljo je vlada izredno stanje razširila na celotno južno pokrajino Džalalabad, saj so se spopadi iz Oša razširili tudi tja, vlada pa se boji, da brez mednarodne pomoči ne bodo mogli ustaviti nasilja in spopadov. Bakijev, ki trenutno živi v izgnanstvu v Belorusiji, je odločno zanikal navedbe, da stoji za nemiri.

Rusija bo razmislila o morebitni pomoči
Vlada je na Rusijo naslovila prošnjo, naj jim pomaga pri ustavitvi nasilja na jugu države, a je Rusija prošnjo zavrnila. Kljub temu je Moskva v Kirgizijo poslala padalski bataljon, ki ga sestavlja približno 150 vojakov, in ki naj bi zaščitil rusko vojaško oporišče, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je sporočil, da bo razmislil o vojaški pomoči Kirgiziji.

V Moskvi naj bi se sešli predstavniki vojaškega zavezništva nekdanjih sovjetskih republik, katerega članica je tudi Kirgizija, pogovarjali pa naj bi se o možnostih povrnitve miru v srednjeazijski državi. Medvedjev je ob tem poudaril, da je medetnično nasilje v Kirgiziji treba ustaviti in v državi znova vzpostaviti red.

Najhujši val nasilja po letu 1990
Na jugu Kirgizije, kjer sicer prebiva 5,5 milijona prebivalcev, živi približno milijon pripadnikov uzbeške etnične manjšine. Spopadi, ki so med Kirgizi in Uzbeki izbruhnili v mestu Oš na jugu države v četrtek zvečer, so najhujše etnično nasilje po letu 1990, ko je v spopadih umrlo več sto ljudi.

Spodaj si lahko ogledate posnetek nasilja, ki je bil objavjen na spletni strani YouTube.

Iz nemirne Kirgizije bežijo begunci