Udeležence strateškega foruma sta uvodoma nagovorila slovenski premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec. Uvodnik v prvo razpravo na forumu je pripadel predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, ki se je predtem že srečal s slovenskim političnim vrhom.

V razpravi na panelu voditeljev so sodelovali slovenski predsednik Borut Pahor, njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović ter premierja Srbije Aleksandar Vučić in Luksemburga Xavier Bettel. Pridružila sta se jim tudi generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Lamberto Zannier in predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Christian Friis Bach.

Sodelujoči na panelu so se strinjali, da je migrantska kriza eden največjih izzivov, s katerimi se trenutno spopada Evropa, zato so se zavzeli za hitro ukrepanje in solidarnost med evropskimi državami.

Vučić: Srbi niso vajeni stokati
Glede spopadanja z migrantsko krizo je bil srbski premier kritičen do Evropske unije in nekaterih članic, pri čemer je dejal, da je Srbija bolj evropska pri vprašanju migracij kot nekatere članice EU-ja. Kot je dejal, Srbija ni postavila ograje na meji z Makedonijo, čeprav bi imela od tega morda celo gospodarske koristi, medtem ko je Madžarska to storila na meji s Srbijo, na kar se v Bruslju niso odzvali. V članici Grčiji ne registrirajo beguncev, temveč jim dovolijo, da gredo naprej v Makedonijo in Srbijo, je še navedel in poudaril, da v Srbiji niso vajeni stokati kot v nekaterih evropskih državah, saj mora vsakdo prevzeti svoj del odgovornosti.

Pahor je v razpravi zagovarjal sistem kvot za migrante, ki so ga nekatere države članice EU-ja zavrnile. Po njegovih besedah se v tem trenutku migrantskega vprašanja ne lotevamo na ustrezen način. Sam v migrantski krizi ne vidi priložnosti, temveč realnost, vendar je težava po njegovem mnenju rešljiva. Ob tem je še dejal, da mednarodna skupnost trenutno ustvarja več težav kot rešitev, razlog za to pa sam vidi v pomanjkanju vodenja.

Posledice dogodkov v preteklosti
Luksemburški premier je poudaril, da se moramo zavedati, da so množične migracije posledica dogajanja v preteklosti, pri čemer je omenil ameriški napad na Irak, posredovanje v Libiji in druga krizna žarišča. Kot je dejal, ves čas poslušamo pozive, da je treba nekaj narediti za rešitev te krize, vendar pa se EU-ju doslej ni uspelo dogovoriti za konkretne ukrepe. Solidarnost ni samo za eno, dve ali tri države, je poudaril Bettel, ki v migracijah vidi priložnost tudi priložnost za Evropo.

Tudi hrvaška predsednica je poudarila pomen solidarnosti in razdelitve bremena med evropskimi državami. Zagotovila je, da na Hrvaškem ne bodo gradili ograj in zidov, vendar pa morajo pripraviti zmogljivosti in lokalne skupnosti na morebiten prihod večjega števila migrantov. Po njenih besedah je treba na vprašanje migracij gledati širše in rešiti težave pri njihovem izvoru - v državah, od koder prihajajo migranti in begunci.

Evropa privlači s stabilnostjo
Predsednik Evropskega sveta meni, da je Evropa tako privlačna za ljudi od drugod zato, ker je sekularna, stabilna in strpna ter ni obremenjena z ideologijami, nacionalizmom in totalitarizmi. Po njegovih besedah je Evropa v tem trenutku še vedno najboljši kraj na svetu, sicer ni popolna, a nam gre vseeno bolje kot kateri koli drugi regiji na svetu. Če bomo negovali svoje vrednote, nam bo uspelo rešiti tudi trenutno krizo, je prepričan Tusk.

Generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi je spregovoril predvsem o krizi v Ukrajini. Izpostavil je, da se je na mednarodno prizorišče vrnila geopolitika, zato je odločanje postalo težje. V Ukrajini se poleg tega spopadamo z novo situacijo - s hibridnim konfliktom.

Predstavnik generalnega sekretarja ZN-a je poudaril, da se svet spopada z več krizami hkrati - migrantsko krizo, konflikti in podnebnimi spremembami. Preprečevanje podnebnih sprememb je po njegovih besedah prav tako del rešitve za migrantsko krizo. Opozoril je, da smo zadnja generacija, ki še lahko prepreči podnebne spremembe. Poleg tega zelena rast ustvarja priložnosti in nova delovna mesta.

Leto pomembnih obletnic
BSF se je v regiji uveljavil kot pomembno in odmevno stičišče politikov, gospodarstvenikov in predstavnikov akademske srenje. Letos pričakujejo rekordno število več kot 700 udeležencev iz več kot 60 držav. Razprave na letošnjem jubilejnem forumu potekajo v znamenju 70. obletnice ustanovne listine Združenih narodov, 40. obletnice helsinške sklepne listine in 20. obletnice genocida v Srebrenici.

Po napovedih Erjavca se na forumu obetajo zelo aktualne razprave, ki bodo segale od razmer na Zahodnem Balkanu do migrantske krize in vplivov na gospodarsko okrevanje v EU-ju. Poleg tega je forum izvrstna priložnost za dvostranska srečanja; Erjavec jih je napovedal kar 15, izrabil pa jih bo tudi za pojasnjevanje slovenskih stališč do arbitraže s Hrvaško.