Omenjeno uradno policijsko oceno je v pogovoru za BBC podal načelnik kölnske policije Jürgen Mathies. Köln, Nemčijo in Evropo so pretresli množični spolni napadi med novoletnim praznovanjem v znanem nemškem karnevalskem mestu.
Prepoznanih 75 osumljencev, 14 aretiranih
Policiji je bilo v zvezi z omenjenimi dogodki prijavljenih več kot 500 različnih primerov, od tega 40 odstotkov povezanih s spolnim nadlegovanjem in napadi. Detektivi so do zdaj identificirali 75 osumljencev, večinoma iz Severne Afrike, ki so v Nemčijo vstopili nezakonito ali pa so v državi zaprosili za azil.
"Posnetki nadzornih kamer niso dovolj dobri za jasno prepoznavo spolnih napadalcev. Vidimo lahko nekatere kraje, a to je vse. Zanašamo se na opise prič in prepoznavo napadalcev žrtev," je v intervjuju za BBC povedal policijski načelnik Jürgen Mathies, ki je na čelu mestne policije nasledil Wolfganga Albersa. Ta je bil odstavljen zaradi nespretnega ravnanja ob varnostni krizi, ki je prizadela Köln.
Prva trojica obsojena zaradi kraj
Pred sodišče so stopili prvi trije osumljenci zaradi dogajanja na silvestrovo v Kölnu. Gre za prosilce za azil, Maročana, stara 18 in 23 let, ter 22-letnega Tunizijca. Nihče od njih ni bil obtožen spolnega napada, temveč so bili vsi trije osumljeni kraj pred glavno železniško postajo v Kölnu.
23-letnemu Maročanu je bila dosojena šestmesečna pogojna kazen in 100 evrov denarne kazni, ker je neki ženski ukradel prenosni telefon. Policija je med njegovo aretacijo pri njem odkrila tudi manjšo količino amfetaminov.
Sodišče je za 22-letnega Tunizijca in 18-letnega Maročana odločilo, da sta kriva kraje kamere nekemu moškemu. Tunizijec je dobil trimesečno pogojno zaporno kazen, 18-letnik pa dvoletno pogojno kazen. Julia Ross, ena izmed dveh sodnikov v tem procesu, je ob izreku kazni poudarila, da je šlo za kraje in te trojice ne morejo strožje kaznovati zaradi stotine zločinov, ki so jih isto noč storili drugi. Sodišče v primeru danes obsojenih prosilcev za azil ni odločalo o usodi njihovih azilnih postopkov.
Do zdaj aretiranih 14 ljudi
Po besedah Mathiesa je bilo do zdaj aretiranih 14 ljudi, od tega 13 zaradi kraj, samo 26-letni prosilec za azil iz Alžirije pa je bil aretiran zaradi suma spolnega napada.
Uradno poročilo o incidentih na silvestrovo je potrdilo, da je mestna policija naredila več resnih napak, zlasti pri nevpoklicu okrepitev in pri obveščanju javnosti.
V Nemčiji obsodba napada na begunce
Medtem so na razpravi v nemškem parlamentu vse stranke ostro obsodile incident prejšnji teden na Saškem, ko je skupina 100 ljudi ob vzklikanju "Mi smo ljudstvo" štiri ure zadrževala prestrašene begunce na avtobusu, med njimi ženske in otroke, je za Radio Slovenija poročala Polona Fijavž. "Gre za šokantne dogodke, ki jih morajo obsoditi vsi, ki premorejo vsaj malo sočutja," je dejal Günter Krings iz Krščanskodemokratske stranke. Tudi v kabinetu kanclerke Angele Merkel so dejali, da so bili ti dogodki sramotni.
"Kako trdosrčni, strahopetni so ti ljudje, ki se postavijo pred avtobus z begunci, tam preklinjajo in kričijo, da bi prestrašili begunce, med njimi številne ženske in otroke. Še dobro, da obstaja toliko ljudi v Nemčiji, ki vsak dan z dejanji dokazujejo, da je naša država drugačna," je dejal vodja kanclerkinega kabineta Stefan Seibert.
Vodja nemške obveščevalne službe Hans-Georg Maasen pa je ob tem opozoril, da se število desnih skrajnežev znova povečuje. "Priča smo mešanju desničarskih skrajnežev in desničarskih populistov z jeznimi državljani. Opažamo, da skuša skrajna desnica te ljudi uporabiti za uveljavljanje političnih ciljev, in to je nevarno."
Maasen opozarja tudi pred razdeljenostjo družbe. "Dogaja se radikalizacija od desnih skrajnežev, bolj kot prej so usmerjeni v nasilje in tukaj moramo govoriti ne le o izključevanju, ampak tudi o dialogu in poskrbeti za to, da ljudi, ki simpatizirajo s skrajno desnico, potegnemo nazaj, v sredino družbe." Podpora skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo iz meseca v mesec namreč raste, je še poročala Polona Fijavž.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
