O njej so poslanci glasovali, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump Zelenskega označil za diktatorja.

V drugem poskusu je za resolucijo glasovalo 268 poslancev. Na ponedeljkovem zasedanju parlamenta pa je resolucija prejela le 218 od 226 potrebnih glasov. Takrat namreč okoli 54 poslancev, ki so se udeležili zasedanja, ni glasovalo. Med njimi je bilo tudi 38 članov stranke ukrajinskega predsednika Sluga naroda. Razlogov za svojo odločitev niso podali.

Namen resolucije je bil potrditi legitimnost Zelenskega. V njej je med drugim zapisano, da je bil Zelenski izvoljen na svobodnih, transparentnih in demokratičnih volitvah in da njegov mandat ni vprašljiv ne za ukrajinsko ljudstvo ne za parlament.

Glasovanje v parlamentu je bilo izvedeno, potem ko je Trump prejšnji teden ukrajinskega predsednika obtožil, da ima nizko podporo v javnomnenjskih anketah, in ga označil za "neizvoljenega diktatorja", ki bo "kmalu ostal brez države, če se ne bo zganil".

Tudi v Moskvi so večkrat opozorili, da Zelenski nima legitimnosti, saj mu je mandat uradno potekel maja lani, v Ukrajini pa novih volitev zaradi vojnega stanja niso razpisali.

Lavrov proti napotitvi evropskih sil v Ukrajino

V Kremlju pa so medtem zavrnili možnost napotitve evropskih mirovnih sil v Ukrajino, ki naj bi zagotovile izvajanje morebitnega dogovora o prekinitvi ognja. Trump je namreč izjavil, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bi imel težav s tem.

V odgovoru na vprašanje o morebitni napotitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajino je tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov odvrnil, da obstaja uradno, odklonilno stališče zunanjega ministra Sergeja Lavrova do tega. "K temu nimam česa dodati," je dejal Peskov.

Med ponedeljkovim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Washingtonu se je Trump s francoskim kolegom strinjal, da bi moral mirovni sporazum za končanje vojne v Ukrajini vključevati napotitev evropskih mirovnih sil v državo.

Čeprav je Rusija v preteklosti tak predlog že zavrnila, je Trump izjavil, da Putin s tem ne bi imel težav.

Ameriški predsednik je prejšnji teden razburil zaveznike z začetkom pogajanj z Rusijo o miru v Ukrajini, v katera ni vključil Kijeva ali evropskih zaveznic.

ZDA nato v ponedeljek v Generalni skupščini ZN-a tudi niso podprle ukrajinsko-evropske resolucije proti vojni, ki poudarja ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, Rusijo pa opredeljuje kot agresorja in zahteva njen umik.

Putin Američanom ponuja ruske in ukrajinske rudnine

Putin pa naj bi bil pripravljen ponuditi ZDA dostop do redkih rudnin, vključno tistih z dela Ukrajine pod nadzorom Rusije. Putin je to izjavil, potem ko je Trump večkrat nadaljnjo pomoč Ukrajini pogojeval z dostopom do njenih redkih zemelj in drugih surovin, poroča BBC.

Putin je v ponedeljek v intervjuju za rusko televizijo dejal, da je ameriškim partnerjem v skupnih postopkih pripravljen "ponuditi" vire, vključno z rudarjenjem na ruskih "novih ozemljih", s čimer je mislil na dele vzhodne Ukrajine, ki jo je Rusija zasedla že v začetnih fazah ruske invazije pred tremi leti.

V sklopu predloga bi Rusija in ZDA lahko tudi sodelovale pri pridobivanju in dobavi aluminija, da bi tako lahko v ZDA stabilizirali ceno te kovine. Putin je pri tem pripravljen sodelovati s "tujimi parterji", vključno s tujimi podjetji.

"Široke možnosti" dogovora

Kot je še zatrdil, jim potencialni ameriško-ukrajinski dogovor glede redkih kovin ne predstavlja težav in Rusija "nedvomno ima znatno več teh virov kot Ukrajina". "Kar pa se tiče novih ozemelj, ista zgodba. Pripravljeni smo privabiti tuje partnerje na t. i. nova, na naša zgodovinska ozemlja, ki so se vrnila Ruski federaciji."

Putin je tudi omenil možnost, da bi Rusija in ZDA lahko sodelovale pri proizvodnji aluminija v Krasnojarsku, kjer ima ruski proizvajalec aluminija Rusal svoje največje talilnice.

Putin je to izjavil po sestanku vladnega kabineta o ruskih naravnih virih. Peskov je danes novinarjem dejal tudi, da predlog odpira "precej široke možnosti", in dodal, da ZDA potrebujejo redke zemlje, Rusija pa, da jih ima "veliko", še poroča BBC.

Ponujanje dostopa ZDA do kovin je presenetljiva poteza za Putina, glede na to, kako ljubosumno Kremelj varuje ruske naravne vire v ruskih rokah. Leta 2023 je, denimo, Putin obtožil Zahod, še posebej ZDA, da skušajo "razkosati" Rusijo, da bi se tako dokopali do njenih naravnih virov.