"Ukrajina se ne bo nikoli podredila okupatorjem, ruska vojska pa bo kaznovana zaradi kršenja mednarodnega prava," je na omrežju X zapisalo ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve.
Kremelj je medtem sporočil, da Rusija namerava dokončati "vojaško operacijo", kot vojno označujejo v Moskvi.

"Vojaška operacija proti Kijevu se nadaljuje," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da zahodna pomoč "ne more vplivati na izid naše operacije. Ta se nadaljuje in bo dokončana", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski poziva k dodatnim pritiskom na Rusijo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju poudaril, da je treba po tisoč dneh vojne še močneje pritisniti na Moskvo, da bi dosegli pravični mir. Pri tem je pozval k še strožjim sankcijam in dodatni oborožitvi.

Zelenski je v videoprenosu evroposlancem in evroposlankam dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin osredotočen na zmago v tej vojni in da se sam od sebe ne bo ustavil. "Čim več časa ima na voljo, tem slabši so pogoji. Vsak dan je najboljši trenutek za to, da se na Rusijo še bolj potisne," je poudaril.

Pri tem je prepričan, da je treba Rusiji onemogočiti nadaljnjo prodajo nafte, ki je glavni vir financiranja za ruski vojni stroj, ter pozval k strožjim sankcijam in dodatni dobavi orožja.

Zahvalil se je še partnerjem v EU-ju in po svetu, da so pomagali preprečiti Putinu, da prevzame Ukrajino in da se obrani svoboda celotne Unije. "Nihče ne more uživati v mirnih vodah med nevihto," je še dodal. Ob tem pa se je zavzel, da je treba narediti vse, da se ta vojna pravično konča, in izrazil prepričanje, da bo leto 2025 odločilno.

EU izrazil podporo

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Kijevu, ki bo po njenih besedah še naprej deležen pomoči evropskih zaveznic. Kot je dejala, je danes dan žalovanja, a tudi dan obljub. "Obljubimo, da vam bomo stali ob strani, dokler bo treba," je dejala v sporočilu, objavljenem na X-u.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Mestola je v uvodnem govoru spomnila, da je Evropski parlament stal ob strani Kijeva že preteklih tisoč dni in da to nameravajo početi tudi v prihodnje. "Kolikor časa bo potrebno," je dodala.

Rusko agresijo je označila za napad na naše vrednote in način življenja. "Na kocki so mir, demokracija in svoboda," je dejala. "Vedno se bomo zavzemali za mir – pravi mir, ki temelji na pravičnosti, dostojanstvu in konceptu 'nič o Ukrajini brez Ukrajine'," je še poudarila.

Sikorski: EU pripravljen prevzeti breme pomoči ZDA Ukrajini

Sodelovanje med Evropo in ZDA je ključno za čezatlantsko varnost, je na srečanju zunanjih ministrov petih članic EU-a in Združenega kraljestva v Varšavi dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. Če bodo ZDA zmanjšale pomoč Ukrajini, pa so večje članice EU-ja Kijevu pripravljene zagotoviti finančno in vojaško pomoč, je poudaril.

Vodje diplomacij Francije, Nemčije, Italije, Španije in Poljske ter Združenega kraljestva so ob tisočem dnevu vojne v Ukrajini govorili o prihodnosti Evrope in čezatlantskih odnosih po volitvah v ZDA.

V trenutnih geopolitičnih razmerah je sodelovanje med Evropo in ZDA ključno za varnost, je pri tem po poročanju tujih agencij ocenil Sikorski. "Le močne čezatlantske vezi nam bodo omogočile, da se učinkovito zoperstavimo naraščajočim grožnjam iz Rusije in drugih držav," je dejal.

"Z zadovoljstvom ugotavljam, da so glavne države Evropske unije pripravljene prevzeti breme vojaške in finančne podpore Ukrajini v kontekstu morebitnega zmanjšanja zavez ZDA," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal poljski zunanji minister.

Po njegovih besedah je to prvič, da se je pet največjih držav Evropske unije v Varšavi izreklo za "obrambne evroobveznice".

Napoved je pozdravil tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani. "Današnje sporočilo je jasno: še naprej bomo podpirali Ukrajino z vojaškega, gospodarskega in političnega vidika," je dejal Tajani, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je dejal, da je treba uporabiti "vse vzvode, ki so nam na voljo, vključno s finančno in gospodarsko zmogljivostjo EU-ja, za našo varnost in razvoj evropske obrambne industrijske in tehnološke baze".

Tudi v Londonu so napovedali novo vojaško pomoč Kijevu. Kot je dejal obrambni minister John Healey, bo britanska vlada 7,5 milijona funtov (devet milijonov evrov) namenila v poseben sklad za dobavo brezpilotnih letalnikov Ukrajini. Britanski parlament bo o nadaljnji dolgoročni pomoči Ukrajini razpravljal v sredo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Healey je poudaril, da je nujno, da mednarodni partnerji Kijeva pred prihajajočo zimo stopijo skupaj in zagotovijo, da ruski predsednik Vladimir Putin ne zmaga v tej vojni.

Sorodna novica Ukrajina uporabila rakete ATACMS. Lavrov Zahod obtožuje, da želi zaostriti konflikt v Ukrajini.

Ukrajina bo večino proračuna namenila za obrambo in varnost

Ukrajinski poslanci so sprejeli proračun za prihodnje leto, v katerem je za obrambo in varnost namenjenih okoli 50 milijard evrov oziroma 60 odstotkov vseh izdatkov. Kot je ob sprejetju dejal ukrajinski premier Denis Šmigalj, bodo vsi davki državljanov in podjetij namenjeni za obrambo in varnost.

"Državni proračun za leto 2025 je bil sprejet. Vsi davki državljanov in podjetij bodo naslednje leto namenjeni za obrambo in varnost naše države," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na Telegramu zapisal Šmigalj.

Proračun spremenili tudi v Moskvi

V Moskvi pa so poslanci dume konec oktobra v prvi obravnavi potrdili predlog proračuna, po katerem bi se obrambni izdatki prihodnje leto povečali za skoraj 30 odstotkov in bi znašali približno 134 milijard evrov. S proračunom bi Rusija tako za obrambo namenjala več kot za socialne izdatke in izobraževanje skupaj.

Obrambni izdatki sicer ne vključujejo vseh sredstev, ki jih Rusija namenja za vojno v Ukrajini. Ti namreč vključujejo tudi izdatke, ki jih Moskva označuje kot "notranja varnost" oziroma kot "strogo zaupno".

V Sumiju ubitih najmanj osem ljudi

V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na Sumsko oblast na severovzhodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj osem ljudi, vključno z otrokom, so sporočili ukrajinski uradniki.

V napadu je bil uničen študentski dom v mestu Gluhiv, je sporočil Zelenski. "Letalnik je zadel Gluhiv in uničil študentski dom v eni od lokalnih izobraževalnih ustanov. Tragično, zdaj vemo, da je bilo v tem napadu ubitih sedem ljudi, med njimi otrok," je zapisal Zelenski na X-u.

Objavil je videoposnetek, ki prikazuje, kako reševalci ob zori preiskujejo ruševine. "Več kot deset ljudi je bilo ranjenih, med njimi dva otroka, in morda so pod ruševinami še vedno ujeti ljudje," je opozoril.

"Vsak dan pozivamo svet, naj bo dovolj odločen in močan za Ukrajino, da prepreči te napade," je zapisal in dodal, da je treba Rusijo prisiliti k pravičnemu miru.

Nov napad se je zgodil, potem ko je bilo v ponedeljek v ruskem raketnem napadu na pristaniško mesto Odesa ubitih deset ljudi, ranjenih pa 44. Med ubitimi so bili tudi štirje otroci.
Med žrtvami je sedem policistov, reševalec in dva prebivalca, je sporočila policija, med ranjenimi je tudi 14 policistov.

Kot je dejal ukrajinski predsednik Zelenski, je ruska balistična raketa zadela stanovanjsko sosesko.

Rusija pospešeno napreduje

Ruske sile pospešujejo svoje napredovanje pri zasedbi vzhodnega dela Ukrajine. Vzdolž 1000 kilometrov dolge fronte se je Rusija v napadih osredinila na mesta in vasi okoli transportnega vozlišča Pokrovsk. Zasedba tega mesta bi močno otežila zmožnosti Ukrajine za oskrbo svojih enot.

Ukrajina se medtem pripravlja na spremembo na položaju predsednika ZDA, največje podpornice Ukrajine. Joeja Bidna bo januarja nasledil Donald Trump, ki naj bi bil manj naklonjen vojaški pomoči Ukrajini kot sedanji predsednik.

Potem ko so ameriški mediji v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov poročali, da je Biden odobril uporabo sistemov ATACMS za napade v Rusiji – česar Washington uradno ni potrdil –, naj bi se za podoben ukrep odločilo Združeno kraljestvo.

Pozivi k pravičnemu miru v Varnostnem svetu

Članice Varnostnega sveta ZN-a so v ponedeljek na zasedanju o Ukrajini po tisoč dneh ruske agresije pozivale k pravičnemu miru.

Veleposlanica ZDA Linda Thomas-Greenfield je dejala, da bo ob koncu vojne suverena, neodvisna in demokratična Ukrajina nadzirala svoje mednarodno priznano ozemlje in nadaljevala pot v evroatlantske ustanove, kot je zveza Nato. Napovedala je, da bodo ZDA v kratkem naznanile dodatno varnostno pomoč Ukrajini.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je zavrnil možnost miru, v katerem bi Ukrajina Rusiji prepustila svoje ozemlje, in novinarjem povedal, da bo Bidnova odobritev uporabe ameriških raket za napade v Rusiji spremenila igro. "Dlje ko lahko napademo, krajša bo ta vojna," je dejal.

Generalna podsekretarka ZN-a za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v imenu generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa prebrala njegov govor, v katerem pravi, da se po tisoč dneh smrt, uničevanje in obup nadaljujejo za milijone Ukrajincev.

Guterres je obsodil naraščanje števila žrtev med civilisti in zadnji ruski napad konec tedna s 120 raketami in 90 droni na energetsko infrastrukturo. "Takšni napadi za prebivalce Ukrajine ustvarjajo najhujšo zimo od začetka vojne," meni Guterres, ki v svojem govoru navaja, da so ruske sile v Ukrajini uničile ali poškodovale 1358 šol in 580 zdravstvenih objektov.

Vojna je doslej po podatkih ZN-a zahtevala 12.164 življenj med ukrajinskimi civilisti, več kot deset milijonov pa jih je zapustilo domove. DiCarlo je navedla, da bo celotna generacija ukrajinskih otrok brez normalne izobrazbe, četrtina ozemlja države pa je onesnažena z minami. "Skrajni čas je za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN-a, mednarodnim pravom in resolucijami Generalne skupščine," je dejala.

"Čim prej potrebujemo pravičen in trajen mir, ki ne bo na škodo mednarodnega prava in bo temeljil na Ustanovni listini ZN-a ter varoval ukrajinsko suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost v okvirju njenih mednarodno priznanih meja. Ukrajina se mora kot napadena država strinjati z mirovnim načrtom," je dejal državni sekretar Marko Štucin in zagotovil, da bo Slovenija Ukrajino podpirala do konca vojne.

Za pravičen mir so se na zasedanju na visoki ravni zavzeli tudi drugi govorniki z redkimi izjemami. Kitajska je denimo zahtevala le mir, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja pa je napadal Ukrajino in dejal, da je zasedanje nepomembno ter le priložnost za neutemeljene napade na Rusijo.