Da naj bi se državi dogovorili o osnutku dogovora o redkih zemljah, je potrdil tudi Trump.

ZDA svojo nadaljnjo podporo Ukrajini pogojujejo z dogovorom o rudninah, češ da potrebujejo "zagotovila" za poplačilo več milijard dolarjev pomoči Washingtona Kijevu.

Zelenski je sprva zavrnil Trumpovo zamisel kot nespodobno, zaradi česar sta si predsednika prejšnji teden izmenjala kar nekaj ostrih besed.

Trump je Zelenskega označil za "nepriljubljenega diktatorja", ki mora čim prej skleniti premirje z Rusijo, sicer se lahko poslovi od svoje države. Ukrajinski voditelj pa je ameriškega obtožil, da živi v "ruskem dezinformacijskem mehurčku".

Eden od dobro obveščenih virov je za Reuters povedal, da je srečanje, na katerem se pričakuje, da bo Zelenski podpisal dogovor, predlagala Bela hiša.

Dogovor bi lahko odprl obsežne ukrajinske zaloge redkih rudnin ZDA, razprodaja Ukrajine Zahodu pa s tem postaja samo še očitnejša.

Putin Američanom ponuja ruske in ukrajinske rudnine

ZDA pa naj bi dostop do redkih rudnin, vključno tistih z dela Ukrajine pod nadzorom Rusije, bila pripravljena ponuditi tudi Rusija, poroča BBC.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek v intervjuju za rusko televizijo dejal, da je ameriškim partnerjem v skupnih postopkih pripravljen "ponuditi" vire, vključno z rudarjenjem na ruskih "novih ozemljih", s čimer je mislil na dele vzhodne Ukrajine, ki jo je Rusija zasedla že v začetnih fazah ruske invazije pred tremi leti.

V sklopu predloga bi Rusija in ZDA lahko tudi sodelovale pri pridobivanju in dobavi aluminija, da bi tako lahko v ZDA stabilizirali ceno te kovine. Putin je pri tem pripravljen sodelovati s "tujimi partnerji", vključno s tujimi podjetji.

Kot je še zatrdil, jim morebitni ameriško-ukrajinski dogovor glede redkih rudnin ne predstavlja težav in Rusija "nedvomno ima znatno več teh virov kot Ukrajina". "Kar pa zadeva nova ozemlja, ista zgodba. Pripravljeni smo privabiti tuje partnerje na t. i. nova, na naša zgodovinska ozemlja, ki so se vrnila Ruski federaciji."

Putin je tudi omenil možnost, da bi Rusija in ZDA lahko sodelovale pri proizvodnji aluminija v Krasnojarsku, kjer ima ruski proizvajalec aluminija Rusal svoje največje talilnice.

Putin je to izjavil po sestanku vladnega kabineta o ruskih naravnih virih. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je dejal, da predlog odpira "precej široke možnosti", in dodal, da ZDA potrebujejo redke zemlje, Rusija pa, da jih ima "veliko".

Ponujanje dostopa ZDA do kovin je presenetljiva poteza za Putina, glede na to, kako ljubosumno Kremelj varuje ruske naravne vire v ruskih rokah. Leta 2023 je, denimo, Putin obtožil Zahod, še posebej ZDA, da skušajo "razkosati" Rusijo, da bi se tako dokopali do njenih naravnih virov.

Lavrov proti napotitvi evropskih sil v Ukrajino

So pa v Kremlju zavrnili možnost napotitve evropskih mirovnih sil v Ukrajino, ki naj bi zagotovile izvajanje morebitnega dogovora o prekinitvi ognja.

V odgovoru na vprašanje o morebitni napotitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajino je Peskov odvrnil, da obstaja uradno, odklonilno stališče zunanjega ministra Sergeja Lavrova do tega. "K temu nimam česa dodati," je dejal Peskov.

Med ponedeljkovim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Washingtonu se je Trump s francoskim kolegom strinjal, da bi moral mirovni sporazum za končanje vojne v Ukrajini vključevati napotitev evropskih mirovnih sil v državo.

Čeprav je Rusija v preteklosti tak predlog že zavrnila, je Trump v ponedeljek izjavil, da Putin s tem ne bi imel težav. Ameriški predsednik je tudi danes ponovil, da bo, če dogovor o premirju sklenjen, potrebna vsaj nekakšna oblika mirovnikov v Ukrajini.

Trump je prejšnji teden razburil zaveznike z začetkom pogajanj z Rusijo o miru v Ukrajini, v katera ni vključil Kijeva ali evropskih zaveznic.

ZDA nato v ponedeljek v Generalni skupščini ZN-a tudi niso podprle ukrajinsko-evropske resolucije proti vojni, ki poudarja ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, Rusijo pa opredeljuje kot agresorja in zahteva njen umik.

Ukrajinski parlament sprejel resolucijo v podporo Zelenskemu

Ukrajinski poslanci so medtem v drugem poskusu le sprejeli resolucijo, ki potrjuje legitimnost predsednika Zelenskega. Na prvem glasovanju v ponedeljek ob tretji obletnici ruske invazije resolucija namreč ni prejela dovolj glasov.

V drugem poskusu je za resolucijo glasovalo 268 poslancev. Na ponedeljkovem zasedanju parlamenta pa je resolucija prejela le 218 od 226 potrebnih glasov. Takrat namreč okoli 54 poslancev, ki so se udeležili zasedanja, ni glasovalo. Med njimi je bilo tudi 38 članov stranke ukrajinskega predsednika Sluga naroda. Razlogov za svojo odločitev niso podali.

Namen resolucije je bil potrditi legitimnost Zelenskega. V njej je med drugim zapisano, da je bil Zelenski izvoljen na svobodnih, transparentnih in demokratičnih volitvah in da njegov mandat ni vprašljiv ne za ukrajinsko ljudstvo ne za parlament.

Glasovanje v parlamentu je bilo izvedeno, potem ko je Trump prejšnji teden ukrajinskega predsednika obtožil, da ima nizko podporo v javnomnenjskih anketah, in ga označil za "neizvoljenega diktatorja", ki bo "kmalu ostal brez države, če se ne bo zganil".

Tudi v Moskvi so večkrat opozorili, da Zelenski nima legitimnosti, saj mu je mandat uradno potekel maja lani, v Ukrajini pa novih volitev zaradi vojnega stanja niso razpisali.