Izjave Benjamina Netanjahuja so le eden od diplomatskih poskusov rešiti situacijo v zadnjem hipu, preden se ob polnoči izteče moratorij na gradnjo judovskih naselbin v Gazi. Tamkajšnje judovsko prebivalstvo namreč že napoveduje vnovičen začetek gradbenih del, če v zadnjih urah ne bo sklenjen kak dogovor.
Moratorij je netanjahu uvedel zaradi pritiskov ameriške administracije.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je večkrat ponovil, da bo zapustil neposredna pogajanja, ki so se po skoraj dveh letih prekinitve začela 2. septembra, če delna ustavitev gradnje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in Vzhodnem Jeruzalemu ne bo veljala še naprej. Abas je v soboto na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov dejal, da mora Izrael izbrati med mirom in nadaljevanjem judovskega naseljevanja. Grožnje, da bo v primeru obnovitve gradnje naselbin zapustil pogajanja, ni ponovil.

ZDA podpirajo moratorij
Nekateri Netanjahujevi zavezniki, tudi člani njegove stranke Likud, nameravajo iztek moratorija zaznamovati s polaganjem temeljnih kamnov za nove domove v oddaljeni naselbini Revava na severu Zahodnega brega. Netanjahu pravi, da še noben izraelski voditelj ni bil prisiljen v ustavitev gradnje, da bi se lahko začela mirovna pogajanja in dodaja, da bi se ta morala nadaljevati brez postavljanja pogojev.

ZDA so Izrael pozvale, naj podaljša moratorij, a je Netanjahu, čigar vlado sestavljajo stranke, naklonjene gradnji naselbin, kot kompromis ponudil le omejitev novih gradenj, ne pa podaljšanja moratorija.

Abas z Mitchellom in Clintonovo
Izraelski in palestinski predstavniki so se ob robu zasedanja Generalne skupščine sestajali z ameriškimi diplomati, da bi preprečili padec pogajanj na prvi oviri, še preden bi se sploh lotili najtežjih vprašanj, kot so meja, varnost, status Vzhodnega Jeruzalema in palestinskih beguncev.

"Delamo vse, kar je v naši moči, da bi sprti strani obdržali za pogajalsko mizo," je sporočil predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva in dodal, da se je posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell v soboto pol ure pogovarjal z Abasom, ki se je pred tem srečal tudi z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton.

Vključitev Sirije v mirovni proces
V ZDA sta bila v stiku z ameriškimi predstavniki medtem tudi izraelski obrambni minister Ehud Barak in glavni izraelski pogajalec Jicak Močo. Pomočnik ameriške državne sekretarke Jeffrey Feltman je dejal, da so pogovori "intenzivni". "Izrael pozivamo, naj moratorij podaljša. Prav tako dajemo jasno vedeti Palestincem, da ne verjamemo, da bi bil odhod s pogajanj v njihovem interesu," je dodal. Barak ocenjuje, da je 50 odstotkov možnosti za dogovor s Palestinco o moratoriju. "Menim, da so možnosti za mirovni proces veliko viške," je nekdanji premier, ki se iz New Yorka vrača v Izrael, kjer bo tamkajšnje politično vodstvo skušal prepričati v kompromis, ocenil za BBC.

Za ohranitev mirovnih pogajanj si prizadevajo tudi arabske države. Clintonova naj bi za ponedeljek načrtovala srečanje s sirskim kolegom Validom Mualemom. Mir na Bližnjem vzhodu mora vključevati tudi Sirijo, je razložil Feltman.

Naselbine nezakonite
V okoli 100 judovskih naselbinah na Zahodnem bregu in Vzhodnem Jeruzalemu, zgrajenih na ozemlju, ki ga je Izrael iztrgal iz rok Arabcev med vojno leta 1967, živi več kot 430 tisoč Judov. Naselbine so v skladu z mednarodnim pravom nezakonite, a Izrael temu oporeka. Palestinci trdijo, da zaradi naselbin njihova morebitna država ne bi mogla zaživeti. Izraelci pravijo, da bodo številne večje naselbine zagotovo ostale del njihove države in predlagajo zamenjavo ozemlja s Palestinci za izgubljeno zemljo.

Po zadnjem propadu pogajanj izbruh nasilja
Pričakovanja pred začetkom tokratnih pogajanj so bila sicer nizka, a neuspeh pri iskanju rešitve glede gradnje naselbin še preden se lotijo najpomembnejših vprašanj, bi mirovna pogajanja potopil za več let. Ko so leta 2000 propadli ameriški poskusi v Camp Davidu, je izbruhnila vstaja Palestincev, t. i. druga intifada, med katero je po nekaterih podatkih umrlo 4.000 Palestincev, med letoma 2000 in 2007 pa 500 Izraelcev.

Izraelska vojska v primeru tokratnega neuspeha podobnega nasilja ne pričakuje, a je po mesecih relativnega miru povišala stopnjo svoje pripravljenosti. Dokaz, da pod površjem vre, so spopadi palestinske mladine z izraelsko policijo, ki so se v soboto nadaljevali že četrti dan. Sprožila jih je smrt Arabca, ki ga je ubil izraelski varnostnik, ko so ga napadli med varovanjem judovskih naselbin v arabski soseski.