To je razvidno iz necenzurirane ameriške diplomatske depeše, objavljene na WikiLeaksu. Ob tem je sicer tudi zabeleženo, naj v Washingtonu Žunkovičevo ime strogo zaščitijo.

Takratni ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas B. Robertson na to dodaja, da čeprav se je v medijih pojavljala besedna zveza "sum korupcije", "ni kadeče pištole, ki bi trditve polkovnika Dragana Bavčarja postavljale na laž." Bavčar je Robertsonu zagotovil, da je bilo pri nakupu Patrij 'vse speljano po pravilih'. Zatrdil je tudi, da slovensko ministrstvo za obrambo ni imelo nobene vloge pri določitvi vrednosti trgovskih ali gospodarskih koristi, češ da je to "zunaj njegovih pristojnosti".

Po besedah Robertsona so o izbiri Patrie kot dobavitelja oklepnikov govorili na sprejemu, ki ga je veleposlanik priredil ob odhodu načelnika generalštaba Ladislava Lipiča. Čeprav je Robertson mislil kočljivo temo nakupa osemkolesnikov načeti sam, pa ga je Lipič presenetil in o njej pregovoril prvi in pri tem povprašal veleposlanika po njegovem mnenju.
Po tem, ko je Robertson izrazil pomisleke, češ da proces ni bil speljan najbolj transparentno in da se številke glede tega, koliko delovnih mest bo ustvarila izbira Patrie, ne izidejo, se je Lipič nasmehnil in pomenljivo odgovoril, da je le "častnik za zvezo" in se diplomatsko izognil nadaljevanju te teme pogovora. Je pa veleposlanika po več informacij napotil k polkovniku Bavčarju, ki da je član ministrskega odbora za izbiro ponudnika.

"Ključna težava je v metodologiji, ki je bila uporabljena za primerjavo obeh ponudb. Brez razlage, zakaj je ena ponudba toliko boljša od druge, se bodo še naprej pojavljali dvomi o izbiri in posledično tudi o ministrstvu za obrambo," v zaključku zapiše Robertson. Depešo konča s stavkom, da bo veleposlaništvo "nadaljevalo nadzor nad probematiko in zagovarjalo največjo možno stopnjo transparentnosti v procesu".

WikiLeaks sicer razpolaga z 2524 depešami, v katerih je zapisana beseda Slovenija, ki so bile poslane od 13. januarja 2004 do 25. februarja 2010. Večina objavljenih depeš sicer govori o slovensko-hrvaških odnosih in dogajanju v povezavi z reševanjem spora o meji.
WikiLeaks objavil vse dokumente
Medtem pa je spletna stran WikiLeaks danes prek Twitterja sporočila, da je objavila vse diplomatske depeše ameriške administracije, dostop do njih pa je mogoč prek svetovnega spleta brez gesla. 251.287 ameriških diplomatskih depeš je zdaj na voljo v obliki, primerni za iskanje, se glasi WikiLeaksov tvit.
WikiLeaks je depeše objavil brez redakcijskih posegov, s čimer je spletna stran zagrozila v četrtek.
ZDA in organizacije za človekove pravice so posvarile, da bi objava depeš brez redakcijskih posegov, v katerih so zapisana imena oseb, ki so v zaupnosti govorile z ameriškimi diplomati, ogrozila življenja teh "virov". Odziva WikiLeaksa kljub večkratnih poskusom še niso dobili.
Medijski partnerji WikiLeksa so obsodili odločitev spletne strani, da depeše objavi brez redakcijskih posegov, za kar se je po njihovem mnenju odločil ustanovitelj strani Julian Assange sam. "Obžalujemo odločitev WikiLeaksa, da objavi nepregledane depeše State Departmenta, kar bi lahko ogrozilo vire," so v skupni izjavi zapisali časniki Guardian, New York Times, Der Spiegel in El Pais.
Kot so poudarili, je bilo njihovo dosedanje sodelovanje z WikiLeaksom na jasni osnovi, da bodo objavili le depeše, ki so bile "predmet temeljitega urejanja in postopka čiščenja". Še naprej zagovarjajo objavljanje depeš z redakcijskimi posegi, nasprotujejo pa nepotrebni objavi popolnih podatkov in ga skupaj tudi obsojajo.