Ameriški volivci odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Predsedniška tekma je neodločena, izid pa bo odvisen od glasovanja v nihajočih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske. Te so Arizona, Georgia, Michigan, Nevada, Severna Karolina, Pensilvanija in Wisconsin.

Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena, razlike med njima se gibljejo v okviru statistične napake, zato je težko napovedati, kdaj bo znano, kdo se bo januarja vselil v Belo hišo.

Ob 11.00 po slovenskem času so se volišča uradno odprla v zvezni državi Vermont, uro pozneje pa še v več zveznih državah na vzhodu, od katerih ima največ elektorskih glasov, 28, New York.

Poleg tega so se odprla še v New Jerseyju, Virginiji, Connecticutu, Indiani, Kentuckyju in Mainu. Volišča so odprta tudi v Ohiu, Zahodni Virginiji in Severni Karolini. Od 13.00 lahko glasove oddajajo v ključnih nihajočih državah Georgii, Michiganu in Pensilvaniji, od 14.00 pa tudi v Arkansasu. Nato so se volišča odprla tudi v drugih ključnih zveznih državah.

Ker se ZDA razprostirajo v šestih časovnih pasovih, se bodo volišča v državi odpirala in zapirala postopoma. Kot zadnja se bodo volišča odprla na Havajih in Aljaski.

Ob polnoči se bodo nato zaprla prva volišča v delih Kentuckyja in Indiane. Kot zadnja se bodo volišča zaprla na Havajih in večjem delu Aljaske, in sicer v sredo ob 6. uri, uro pozneje pa se bodo zaprla še volišča na Aleutih, poroča Washington Post.

Znani že prvi izidi

Volilni dan se je začel s tradicionalnim polnočnim glasovanjem v nekaterih vaseh v zvezni državi New Hampshire, kjer iz vasice Dixville Notch že poročajo o prvih izidih volitev, ki potrjujejo tesno tekmo za predsedniški položaj. Tako Harris kot Trump sta namreč prejela po tri glasove.

Polnočno glasovanje običajno spremljajo številni novinarji. Glasovanje tako zgodaj zjutraj pa omogoča zakonodaja New Hampshira, po kateri se volišča v krajih z manj kot sto prebivalci lahko odprejo že opolnoči na dan volitev in se zaprejo, ko vsi prijavljeni volivci opravijo svojo dolžnost.

Američani predsednika ne volijo neposredno, temveč preko elektorjev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, odvisno od števila prebivalcev države. Za zmago na predsedniških volitvah mora kandidat dobiti najmanj 270 od skupaj 538 elektorskih glasov.

Američani danes volijo tudi vseh 435 članov predstavniškega doma, ki imajo dveletni mandat, ter tretjino senatorjev. Ti imajo šestletni mandat, vsaki dve leti jih na vrsto za volitve pride tretjina.