ZDA, ki so ta teden poklicale na pogovor tajskega veleposlanika v Washingtonu, da bi izpostavile pomen, ki ga ameriške oblasti pripisujejo primeru, so po besedah ameriškega pravosodnega ministra Garyja Grindlerja "zelo zadovoljne" z odločitvijo, da morajo Bouta v treh mesecih izročiti ZDA.

Rusija po drugi strani ni zadovoljna in je napovedala, da si bo prizadevala za njegovo vrnitev. "Obžalujemo, kar je po mojem mnenju nezakonita odločitev, politična odločitev, ki jo je sprejelo prizivno sodišče na Tajskem," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "Ta odločitev je bila po informacijah, ki jih imamo, sprejeta pod velikim pritiskom od zunaj. To je žalostno," je namignil, da so ZDA vplivale na odločitev.

Grozi mu dosmrtni zapor
Po odločitvi sodišča je Bout napovedal, da se bo "spopadel s sojenjem v ZDA in zmagal". Če bo sodišče odločilo, da je kriv, mu grozi dosmrtna zaporna kazen. ZDA so ga iskale, ker naj bi s floto transportnih letal prodajal orožje številnim skupinam in tako pomagal pri podpihovanju številnih spopadov v Afriki, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu ter kršil številne embarge Združenih narodov. Sam trdi, da je vodil zgolj letalsko transportno podjetje.

V ZDA ga čaka obtožnica o kovanju zarote za ubijanje Američanov, za materialno podporo teroristom in poskus pridobivanja ter uporabe protiletalskih izstrelkov. Tem obtožbam so pred zaslišanjem na tajskem sodišču dodali še obtožbo o pranju denarja in elektronskih prevarah.

Bout, ki se ga je prijelo ime "trgovec s smrtjo", je bil prijet med skupno tajsko-ameriško operacijo leta 2008 na Tajskem, ko naj bi skušal prodati večjo količino orožja kolumbijskim gverilcem Farc. Pot preprodajalca orožja naj bi začel s preprodajanjem orožja, ki je po razpadu Sovjetske zveze preplavilo črni trg.