Washington je že pred glasovanjem sporočil, da trenutno ne podpira nobenih nadaljnjih dejanj VS-ja. Tako ZDA kot Izrael nasprotujejo premirju v Gazi, češ da bi to koristilo le palestinskemu gibanju Hamas. "S tem bi le zasejali semena za naslednjo vojno, saj si Hamas ne želi trajnega miru," je dejal namestnik ameriškega veleposlanika pri ZN-u Robert Wood.

Dodal je: "To ni vprašanje izolacije. To je vprašanje o tem, ali je po našem mnenju najbolje, da se ta konflikt čim prej konča in da se omogoči več humanitarne pomoči v Gazi. Ne moremo samo tleskniti s prsti in vojna se bo končala. To je zelo, zelo težka situacija," je dejal.

Washington namesto humanitarnega premora zagovarja začasne prekinitve spopadov, s katerimi bi zaščitili civiliste in omogočili izpustitev talcev, ki jih je Hamas ugrabil v napadu 7. oktobra.

Guterres uporabil 99. člen UL ZN-a

Za humanitarno prekinitev ognja v Gazi so si v VS-ju prizadevali po tem, ko je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres v sredo prvič v šestih letih uporabil 99. člen ustanovne listine ZN-a, ki mu omogoča, da Varnostni svet opozori na določeno zadevo, ki po njegovem mnenju lahko ogrozi mednarodni mir in varnost. Guterres je izrazil bojazen, da bi se lahko v oblegani enklavi zaradi izjemno slabih razmer in skorajda onemogočene dobave humanitarne pomoči kmalu popolnoma sesul javni red. Obenem je znova pozval k premirju.

Sorodna novica ZN: Polovica Gaze strada. Izrael jih želi stisniti na majhno "humanitarno območje".

Tel Aviv: Madež Kajna na ZN-u

Izraelski zunanji minister Eli Koen je Guterresa zaradi sklicevanja na 99. člen obtožil pristranskosti in naklonjenosti Hamasu. "Guterresov poziv k podpori Hamasa in prošnja za premirje je sramota za njegov položaj in predstavlja madež Kajna na ZN-u," je dejal, pri čemer je uporabil zapis iz Biblije, poroča Al Džazira.

Guterresu je očital, da je uporabil 99. člen za Gazo, ne pa tudi za Ukrajino in Sirijo, kar je po Koenovih besedah nov primer Guterresove pristranskosti. Kot je dodal izraelski minister, bi premirje zdaj "preprečilo propad" Hamasa.

Namestnik predstavnika Palestine kot države opazovalke v ZN-u Madžed Bamja je medtem na družbenem omrežju X objavil seznam več kot 100 držav, ki podpirajo resolucijo o premirju v Gazi.

Abas odločitev ZDA označil za nemoralno

Iz urada palestinskega predsednika Mahmuda Abasa so sporočili, da Abas odločitev ZDA za veto označuje za "agresivno in nemoralno" ter kot "očitno kršitev vseh humanitarnih načel in vrednot". ZDA so odgovorne za pobijanje palestinskih otrok, žensk in starejših v Gazi, so dodali.

Humanitarne organizacije ogorčene

Britanska humanitarna organizacija Save the Children in sedem drugih humanitarnih organizacij je izrazilo ogorčenje nad petkovim nesprejetjem resolucije. "Če bi bila sprejeta, bi zagotovila nujno potreben predah za civiliste v Gazi, ki so pod neprestanim bombardiranjem. To je bila zamujena priložnost za ustavitev nasilja," so sporočili.

Dodali so, da "popolno obleganje" Gaze traja že dva meseca, Gaza pa je zdaj "najsmrtonosnejši kraj za civiliste na svetu". Gaza je pod izraelsko blokado od leta 2007, po 7. oktobru pa je Izrael blokado območja pod njegovo okupacijo povsem zaostril.

Erdogan pozval k reformi Varnostnega sveta

Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan je po ameriškem vetu pozval k reformi Varnostnega sveta. "Zahteva Varnostnega sveta ZN-a po premirju je bila zavrnjena le zaradi veta ZDA. Je to pravično?" je dejal Erdoan na konferenci o človekovih pravicah v Carigradu. "Varnostni svet ZN-a mora biti reformiran," je dodal. Po njegovih besedah so izgubili vse upanje in pričakovanja od tega organa.

Slovenija je resolucijo podpirala

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na omrežju X sporočila, da bi Slovenija predlagano resolucijo pozdravila. Ob tem je zapisala: "Moramo ukrepati. Varnostni svet ZN-a mora ukrepati." Slovenija bo namreč z novim letom za dve leti postala nestalna članica Varnostnega sveta in je na zasedanju sodelovala kot opazovalka.

Da bi bila resolucija sprejeta, bi moralo zanjo glasovati najmanj devet izmed 15 držav članic, obenem pa nobena izmed petih stalnih članic tega organa (ZDA, Kitajska, Rusija, Francija in Združeno kraljestvo) ne bi smela vložiti veta.

Guterres: Ni varnih območij za civiliste

Guterres je pred glasovanjem Varnostnega sveta poudaril, da v tej enklavi za civiliste ni učinkovite zaščite in da noben kraj v Gazi ni varen.

Članicam VS-ja je Guterres še dejal, da okoliščin, ki bi dovoljevale učinkovito dostavo humanitarne pomoči v Gazo, ni več, zato je znova pozval k sprejetju resolucije o takojšnji humanitarni prekinitvi ognja, zaščiti civilistov in dobavi pomoči, od katere je v Gazi odvisno mnogo življenj. "Zdravstveni sistem v Gazi razpada, medtem ko so potrebe po pomoči vse večje. Ljudem primanjkuje hrane," je dodal Guterres.

Generalni sekretar je obenem poudaril, da ni mogoče upravičiti napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra. "Te napade obsojam brez zadržkov. Zgrožen sem nad poročili o spolnem nasilju. Nobenega opravičila ni za namerni poboj 1200 ljudi, vključno s 33 otroki," je dejal Guterres in zahteval takojšnjo brezpogojno izpustitev preostalih talcev.

Obenem pa je poudaril, da "brutalnost, ki so jo zagrešili člani Hamasa, ne more upravičiti kolektivnega kaznovanja palestinskega ljudstva. Mednarodno humanitarno pravo vključuje dolžnost za zaščito civilistov in ravnanje v skladu z načeli proporcionalnosti in previdnosti."

Glasovanje za nekaj ur preloženo

Varnostni svet bi moral o resoluciji o takojšnjem humanitarnem premirju v Gazi glasovati že popoldne, a so glasovanje za nekaj ur prestavili na prošnjo Združenih arabskih emiratov (ZAE) zaradi srečanja med predstavniki arabskih držav in ameriškim zunanjim ministrom Antonyjem Blinknom.

Resolucijo je VS-ju predložil ZAE, ki je ob tem opozoril, da so razmere v enklavi katastrofalne in zahtevajo takojšnje ukrepanje. "Razmere na območju Gaze so katastrofalne. Ne moremo čakati. Svet mora odločno ukrepati in zahtevati humanitarno prekinitev ognja," je v četrtek sporočila misija Združenih arabskih emiratov pri ZN-u.

Kratka resolucija je poleg prekinitve ognja pozivala tudi k zaščiti civilistov, takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev, ki jih zadržuje palestinsko oboroženo gibanje Hamas, ter humanitarnemu dostopu do Gaze.

Polarizirani VS je doslej v povezavi s krizo na Bližnjem vzhodu potrdil le resolucijo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih in poudarja potrebo po zaščiti civilistov, predvsem otrok.