"V zadnjih urah smo okrepili napade v Gazi. Zračne sile silovito napadajo podzemne cilje in teroristično infrastrukturo," je sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari in pozval prebivalce Gaze, naj se umaknejo proti jugu palestinske enklave, čeprav so tudi tam priča izraelskim napadom.

"Po napadih v zadnjih nekaj dneh kopenske sile nocoj širijo svoje operacije," je še pojasnil Hagari in okrepil ugibanja o začetku napovedane kopenske invazije v Gazi. Po njegovih besedah izraelske sile "delujejo silovito na vseh nivojih", da bi dosegle svoje vojaške cilje.

Iz Gaze so pred tem poročali, da so prekinjene internetne povezave, prav tako pa ne deluje mobilno omrežje, kar je po navedbah palestinskega operaterja Javal posledica izraelskega bombardiranja.

Tudi sicer iz Gaze poročajo, da je izraelsko bombardiranje veliko silovitejše kot v preteklih dneh. Svetovalec izraelskega premierja Mark Regev je dejal, da stopnjujejo pritisk na Hamas in da bo Gaza zelo drugačna.

"Še naprej jim bomo zadajali vojaške udarce, dokler ne bomo uničili njihovega vojaškega stroja in razpustili njihove politične strukture v Gazi. Ko bo tega konec, bo Gaza zelo drugačna," je dejal Regev.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je zvečer dejal, da je to trenutek resnice in ponovil poziv k humanitarni prekinitvi ognja, brezpogojni izpustitvi talcev in dobavi življenjsko nujnih dobrin v potrebnem obsegu. "Vsak mora prevzeti svoje odgovornosti. To je trenutek resnice. Zgodovina nam bo vsem sodila," je sporočil.

Prepričljiva podpora Generalne skupščine takojšnjemu premirju

Generalna skupščina ZN-a je nato sprejela resolucijo, v kateri poziva k takojšnjemu humanitarnemu premirju na območju Gaze. Od 193 članic ZN-a je 120 držav glasovalo za, 14 proti, 45 pa se jih je vzdržalo. Resolucija, ki so jo oblikovale arabske države, poziva k takojšnjemu in trajnemu humanitarnemu premirju, ki bo "vodilo k prekinitvi sovražnosti" in zahteva "neovirano zagotavljanje osnovnih dobrin in storitev" na območju Gaze. Strani v konfliktu morata izpolnjevati svoje obveznosti po mednarodnem pravu, "zlasti v zvezi z zaščito civilistov in civilnih objektov", navaja resolucija.

Obenem obsoja "vsa nasilna dejanja, usmerjena proti palestinskim in izraelskim civilistom, vključno z vsemi terorističnimi dejanji in neselektivnimi napadi", vendar ne omenja Hamasa. Resolucijo, ki poziva tudi k brezpogojni izpustitvi talcev, sta kritizirala Izrael in ZDA, ki so obsodile odsotnost omembe Hamasa. Kot poroča AFP, je glasovanje o resoluciji pokazalo na razdeljenost zahodnih držav, pri čemer sta Francija in Španija glasovali za, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo so se vzdržali, Avstrija in ZDA pa sta glasovali proti. Izrael je resolucijo označil za sramotno. Slovenija je resolucijo podprla.

Generalna skupščina je o resoluciji glasovala po tem, ko je o tem v zadnjih dveh tednih Varnostni svet neuspešno odločal štirikrat.

Hamas je zanikal obtožbe izraelske vojske, ki ga je obtožila, da iz bolnišnic na območju Gaze "vodi vojno proti Izraelu" oziroma da tam vzpostavlja poveljniške centre. Visoki predstavnik Hamasa je to zanikal in ocenil, da takšne obtožbe pomenijo "uvod v nov pokol" Palestincev.

Hagari je gibanje Hamas, ki nadzira območje Gaze, obtožil, da bolnišnice na območju Gaze uporablja za "teroristično infrastrukturo". Pri tem je še posebej poudaril največjo bolnišnico v tej palestinski enklavi, bolnišnico Al Šifa v mestu Gaza.

Dejal je, da ima Hamas pod to bolnišnico zapleteno mrežo predorov, iz katerih lahko načrtuje napade, in da se je vanjo po napadu na Izrael 7. oktobra zateklo "več sto teroristov". Dodal je še, da ima Izrael obveščevalne podatke o tem, da "bolnišnice v Gazi imajo gorivo, ki pa ga Hamas uporablja za svojo teroristično infrastrukturo".

Hamas po njegovih besedah to počne, ker izraelska vojska v svojih napadih "razlikuje med teroristi in civilisti", medtem ko Hamas škoduje tako izraelskim kot tudi palestinskim civilistom v Gazi.

Visoki predstavnik Hamasa Izat al Rišk je obtožbe takoj zanikal kot neutemeljene, izraelsko vojsko pa obtožil, da želi z obtožbami "pripraviti teren za nov pokol naših ljudi".

Tudi v bolnišnici Al Šifa so po poročanju Al Džazire zanikali izraelske obtožbe. Kot je povedal tiskovni predstavnik bolnišnice Salama Maruf, Izrael za svoje obtožbe uporablja tehnologijo fabriciranja zvočnih zapisov, in zanikal, da bi bili pod bolnišnico predori ali poveljniški center Hamasa.

Kolektivno kaznovanje je vojni zločin

Izraelsko kolektivno kaznovanje celotnega prebivalstva Gaze je vojni zločin in se mora takoj prenehati, je sporočil urad visokega komisarja ZN-a za človekove pravice. Do zdaj je bilo v izraelskih napadih ubitih več kot 50 pripadnikov osebja ZN-a.

"Kolektivno kaznovanje je vojni zločin. Izraelsko kolektivno kaznovanje celotnega prebivalstva Gaze se mora nemudoma končati," je povedala tiskovna predstavnica urada s sedežem v Ženevi Ravina Shamdasani.

Shamdasani je vojnih zločinov in grozodejstev obtožila tudi palestinsko gibanje Hamas, ki je 7. oktobra vdrl v Izrael, pri čemer je bilo ubitih 1400 ljudi, več kot 220 pa jih je Hamas vzel za talce.

Palestinsko oboroženo gibanje je ob tem pozvala k prekinitvi neselektivnega obstreljevanja Izraela.

Pomoč prihaja počasi tudi zaradi birokracije

Vodja ZN-ovega Svetovnega programa za hrano (WFP) Cindy McCain je opozorila, da pretirano strogi pregledi tovornjakov na mejnem prehodu Rafa med Egiptom in Gazo upočasnjujejo dobavo pomoči v Gazo.

"Birokracija je nora," je dejala McCain. Dodala je, da razume potrebo po pregledih, da bi zagotovili, da med pomočjo ni orožja, a da bi morala biti dobava hrane lažja.

Med obiskom Egipta je dejala, da na nadzorni točki vsak tovornjak raztovorijo, pregledajo in ga po koncu pregleda spet natovorijo.

V soboto so v Gazo vstopili tovornjaki WFP-ja z okoli 60 tonami hrane, kar je bilo dovolj za prehrano 200.000 ljudi za en dan. Po soboti je v Gazo vstopil le še en tovornjak WFP-ja s pomočjo, so dodali v agenciji. V Gazi živi 2,3 milijona ljudi, od tega okoli milijon otrok.

Obseg pomoči, ki je bil do zdaj dostavljen, je označila za izjemno majhen. "Potrebujemo varen, neoviran dostop v Gazo, da lahko nahranimo ljudi in zagotovimo, da ne umrejo od lakote, ker to se zdaj dogaja," je dejala.

V petek zjutraj je v Gazo vstopila delegacija 10 tujih zdravnikov. Iz Egipta je vstopilo tudi 10 tovornjakov z vodo, hrano in zdravili. Skupaj je od 7. oktobra na bombardirano območje prišlo 84 tovornjakov s pomočjo.

Sorodna novica Direktorica UNRWA: Česa takšnega v Gazi še nismo videli, povsod je kaos, obup, strah

V Gazo je pred dodatno zaostritvijo blokade vstopalo okoli 450 tovornjakov dnevno.

ZN-ova humanitarna koordinatorka za okupirana palestinska ozemlja Lynn Hastings je dejala, da so za zagotavljanje dobave humanitarne pomoči potekala podrobna pogajanja z Izraelom.

Ubitih že 57 delavcev ZN-a

Generalni komisar UNRWA, Agencije ZN-a za pomoč palestinskim beguncem, Philippe Lazzarini je na novinarski konferenci o trenutnih razmerah dejal, da "ljudje v Gazi umirajo, osnovne storitve ne delujejo". Kot je dejal, vode in hrane zmanjkuje, po ulicah pa se zlivajo odplake.

"Gaza je na robu ogromnega zdravstvenega tveganja, grozijo izbruhi bolezni," je dodal. Nujno je dopustiti dobavo humanitarne pomoči. V zadnjih dneh je UNRWA "drastično omejil" porabo goriva, to pa ima posledice, je opozoril. Izrael ne dovoli dobave goriva na okupirano območje, čeprav je nujno potrebno tudi za delovanje bolnišnic.

"Gazo davijo," je opozoril Lazzarini, majhno število tovornjakov s pomočjo pa so bile zgolj "drobtine" in "preusmeritev pozornosti".

Lazzarini je spomnil na ubite kolege. "Najmanj 57 mojih kolegov je bilo ubitih. V enem dnevu smo potrdili, da jih je bilo ubitih 15," je dejal.

"Namen enačenja Gaze s Hamasom je dehumanizacija ljudi"

"Enačenje Gaze s Hamasom je zelo nevarno in zavajajoče. Namen tega je dehumanizacija ljudi in upravičevanje neopravičljivega. Ohranjanje naše človečnosti pomeni, da pokažemo, da si ljudje v Gazi zaslužijo našo empatijo in sočutje," je dejal.

Dejal je, da nihče ne more trditi, da ne ve, kaj se dogaja, saj iz Gaze stalno prihajajo "posnetki in glasovi neizrekljivega trpljenja".

Lazzarini: Hamas ni ukradel goriva ZN-a

Lazzarini je poudaril, da potrebuje ZN za dostop do goriva zagotovila Izraela, da ne bo bombardiral območja in njegovega osebja. Na vprašanje BBC-ja, ali je Hamas ukradel gorivo ZN-a, je odvrnil: "Ne."

Ocene o tisoč truplih pod ruševinami

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da so prejeli ocene o okoli tisoč neidentificiranih truplih, še vedno zakopanih pod ruševinami uničenih stavb. Te žrtve še niso vključene v dozdajšnje številke o umrlih.

ZDA napadle položaje v Siriji

Ameriška vojska je medtem napadla dva objekta v vzhodni Siriji, ki naj bi ju uporabljale iranska revolucionarna garda in z njo povezane skupine.

Reuters poroča, da ni jasno, ali so bili v napadih ubiti iranski državljani.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je v četrtek dejal, da so ameriški napadi v Siriji odgovor na napade milic s podporo Irana na ameriške sile v Iraku in Siriji.

Med napadi na ameriške enote v Iraku in Siriji, ki se vrstijo od 17. oktobra, je po besedah Austina zaradi srčne kapi umrl ameriški državljan, 21 pripadnikov ameriške vojske pa je utrpelo manjše poškodbe.

Napadi ameriške vojske v Siriji so sledili neposrednemu opozorilu predsednika ZDA Joeja Bidna iranskemu vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju pred napadi na ameriške vojake.

"Bilo je poslano neposredno sporočilo. Več ne bom povedal," je novinarjem v četrtek povedal tiskovni predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost John Kirby. Ob tem ni želel povedati, kako je bilo sporočilo poslano.

Austin je še dejal, da ameriški napadi na objekte, ki jih iranska revolucionarna garda uporablja v Siriji, niso povezani s sporom med Izraelom in Palestinci. Poudaril je, da so bili napadi namenjeni izključno zaščiti in obrambi ameriškega osebja v Iraku in Siriji. Ameriške enote se v Siriji nahajajo brez mandata Varnostnega sveta ZN-a ali dovoljenja sirske vlade.

Izraelska vojska spet vdrla v Gazo

Izraelske kopenske sile ob podpori lovcev in brezpilotnih letal vnoči iz četrtka na petek izvedle še en vdor v Gazo. Napadli naj bi tarče palestinskega gibanja Hamas, in sicer v mestu Gaza na severu okupiranega območja.

"V zadnjem dnevu so kopenske sile ob spremstvu bojnih letal in brezpilotnih letalnikov izvedle dodaten ciljno usmerjen napad v osrednjem delu Gaze. Sile so identificirale in zadele številne cilje Hamasa, vključno z izstrelišči protitankovskih raket ter vojaškimi poveljniškimi in nadzornimi centri," je sporočila izraelska vojska.

Dodala je, da so izraelske sile ob koncu napadov območje zapustile. Objavila je tudi posnetke, na katerih je bilo med drugim videti kolono oklepnih vozil,..

Palestinski viri so za Al Džaziro dejali, da so izraelske sile ponoči izvedle tudi "zelo omejen vdor" v obrobje mesta Bejt Hanun na severu Gaze, pa tudi v begunsko taborišče Al Bureidž.

Medtem je število smrtnih žrtev izraelskih napadov na Kan Junis na jugu Gaze naraslo na 15. S tem je bilo v petek v Gazi ubitih najmanj 40 ljudi.

Izraelska vojska je sporočila, da je ubila višjega poveljnika Hamasa, ki naj bi pomagal pri načrtovanju napada 7. oktobra na jugu Izraela, v katerem je bilo po izraelskih podatkih ubitih 1400 ljudi.

Ubit je bil Šadi Barud, namestnik vodje Hamasove obveščevalne službe. Kot poroča BBC, se Hamas glede tega napada še ni oglasil.

Iz Gaze je prišlo tudi poročilo, da je bil v izraelskem napadu hudo ranjen Ahmed Abu Artema, znani pisec in aktivist, pobudnik množičnih mirnih protestov za pravico palestinskih beguncev do vrnitve v Gazo v letih 2018 in 2019. V napadu naj bi bilo ubitih tudi pet članov njegove družine.

Leta 2020 je v intervjuju za MMC dejal, da so protesti pod sloganom Veliki pohod vrnitve "krik življenja" in "protest proti počasni smrti". Izraelske sile so proteste zatirale s silo, tudi smrtonosno. Ubitih je bilo 214 Palestincev, vključno s 46 otroki, več kot 36.000 pa je bilo ranjenih, številni so izgubili ude.

Sorodna novica "Zakaj bi me Izrael ubil, če bi hotel doseči prvo drevo na drugi strani ograje?"

Napadi na Zahodnem bregu

Izraelske okupacijske sile so medtem pred zoro izvedle racijo na Zahodnem bregu, v kateri so bili ubiti štirje ljudje. Dva človeka naj bi bila ubita v Dženinu, blizu begunska taborišča. Ena žrtev je bil po poročanju Al Džazire pripadnik oborožene skupine Dženinski bataljon.

Dva človeka sta bila ubita v mestu Kalkilija na severu Zahodnega brega, poroča palestinska tiskovna agencija Vafa.

Skupno so izraelske sile od 7. oktobra, ko je Hamas napadel jugu Izraela, na Zahodnem bregu ubile že 110 ljudi. V Gazi je bilo v zadnjih treh tednih ubitih že več kot 7000 ljudi, med njimi približno 3000 otrok.

Raketa zadela egiptovsko mesto Taba

Po poročanju lokalnih egiptovskih medijev je egiptovsko mesto Taba, ki leži blizu izraelske meje, v četrtek zvečer zadela raketa. "V okviru trenutnega zaostrovanja razmer v Gazi je na mesto Taba padla raketa, pri čemer je bilo lažje ranjenih šest ljudi," je poročala televizija Al Qahera News, ki pa ni povedala, kdo je raketo izstrelil.

Po navedbah prič je raketa zadela prizidek bolnišnice v mestu ob Rdečem morju, ki leži blizu mejnega prehoda z Izraelom.

Na fotografijah, ki krožijo na spletu in v lokalnih medijih, je videti poškodovano stavbo in uničena vozila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.