Kot sporočajo na Wikileaksu, je bila NSA posebej dejavna na področju gospodarskega vohunjenja za Brazilijo, pri čemer je spletna stran objavila 29 telefonskih številk Brazilcev v bančništvu, financah in gospodarstvu. Američani naj bi za Brazilci začeli vohuniti na začetku leta 2011 ali pa še prej.
Spomnimo, ko je nekdanji sodelavec ameriške obveščevalne agencije (CIA) in NSA-ja Edward Snowden pred dvema letoma razkril, da so ZDA prisluškovale telefonu brazilske predsednice Dilme Rousseff in spremljali njeno elektronsko pošto, je predsednica odpovedala obisk v Washington.
Wikileaks pa dodaja, da je bilo vohunjenje še bolj razširjeno. "Objava dokazuje, da tarča ni bila le predsednica Dilma Rousseff, ampak tudi njen pomočnik, njena tajnica, vodja njenega kabineta, njen urad in celo telefon v njenem predsedniškem letalu," sporoča Wikileaks. Tako predsednica ni varna niti na uradnih potovanjih, dodajajo.
"Zaupam Baracku Obami"
Prejšnji teden je Dilma Rousseff sicer obiskala ZDA in dejala, da prisluškovanje stvar preteklosti. "Nekatere stvari so se spremenile ... Zaupam predsedniku Obami," je v ZDA odgovorila na vprašanje o zagotovilih, da se je prisluškovanje končalo. Urednik Wikileaksa Julian Assange, ki se je pred morebitnim pregonom zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, pa pravi, da ameriška vlada pravzaprav nikoli ni prenehala prisluškovati.
Predsednica Rousseff trdi, da želi videti več ameriških vlaganj v Braziliji zaradi njenega nedavnega obiska, je dejal Assange, ki pa sprašuje: "Kako lahko brazilskim podjetjem zagotovi, da njihovi ameriški tekmeci ne bodo v prednosti zaradi tega nadziranja, dokler ne zagotovi, da se je vohunjenje končalo, pa ne samo za njo, ampak v vseh brazilskih primerih?"
Assange je na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu že od junija 2012. Bojuje se proti izročitvi Švedski, kjer mu grozijo obtožbe spolnega nadlegovanja dveh žensk. Obtožbe Assange zavrača in jih označuje za politične. Boji se poznejše izročitve ZDA zaradi objave zaupnih in občutljivih diplomatskih sporočil novembra 2010.
Zako niso vohunili?
Junija je Wikileaks razkril, da so ZDA vohunile tudi za francoskimi predsedniki, znano pa je tudi ameriško vohunjenje za nemško kanclerko Angelo Merkel. Nemški tednik Der Spiegel pa je ZDA obtožil, da niso vohunile le za kanclerko in drugimi nemškimi politiki, ampak tudi za Spieglovimi novinarji in verjetno tudi za drugimi mediji, je poročala Slovenska tiskovna agencija.
Nemški tednik je sicer vodilni v Nemčiji pri objavljanju Snowdnovih razkritij o dejavnostih NSA-ja in njenega množičnega nadzorovanja telefonskih pogovorov. Spiegel je bil tudi prvi, ki je leta 2013 objavil razkritja, da je NSA prisluškoval telefonu Angele Merkel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje