Ameriška letala so v zadnjih 24 urah napadla cilje na gori Sindžar na severu Iraka in jugozahodno od Bagdada. Gre za prve napade, odkar je ameriški predsednik Barack Obama prejšnji teden predstavil strategijo boja proti pripadnikom Islamske države, ki nadzorujejo precejšen del ozemlja v Siriji in Iraku.

V izjavi za javnost je ameriška vojska sporočila, da so bili to prvi napadi, ki niso bili namenjeni izključno zaščiti ameriškega osebja in humanitarni pomoči, ampak je šlo za podporo iraškim silam v ofenzivi proti skrajnežem. Od avgusta so ZDA skupno izvedle 162 letalskih napadov na iraškem ozemlju.

Po konferenci v Parizu, na kateri se je 30 držav, med njimi deset arabskih, zavezalo skupnemu boju proti Islamski državi, je iraški zunanji minister Ibrahim Al Džafari kritiziral odločitev ZDA, da na pogovore niso povabile Irana. Po njegovih besedah gre za obžalovanja vredno odločitev.

"Iran je naš sosed, pomagal nam je in moral bi biti prisoten, toda mi nismo bili odgovorni za vabila," je bil kritičen Džafari, ki je prepričan, da so vse države na svetu zaskrbljene zaradi nevarnosti terorizma. Sam je izključil možnost napotitve tujih vojakov v Irak in tudi Sirijo.

Ameriški državni sekretar John Kerry je že prejšnji teden izključil možnost, da bi v operacijah proti sunitskim skrajnežem sodeloval Iran zaradi podpore sirskemu režimu.

Iranski vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej je dejal, da so ZDA prek svojega veleposlaništva v Bagdadu zaprosile za sodelovanje Irana v misiji, vendar je kljub naklonjenosti nekaterih njegovih sodelavcev sam osebno zavrnil to možnost, saj imajo po njegovih besedah Američani umazane roke in prikrite namene.

Washington in Teheran nimata diplomatskih odnosov od islamske revolucije v Iranu leta 1979. Trenutno obe državi sodelujeta v pogovorih o iranskem jedrskem programu, v katerem na Zahodu vidijo krinko za razvoj jedrskega orožja, kar pa v Teheranu odločno zavračajo.

Najbogatejši teroristi v zgodovini
Po ocenah ameriških obveščevalcev je Islamska država najbogatejša teroristična skupina v zgodovini, ki na dan zasluži okoli tri milijone dolarjev, predvsem s tihotapljenjem nafte, poleg tega pa še s trgovino z ljudmi, ropi, krajami in izsiljevanjem ter tudi prodajo starin, ki jih ni uničila, ker niso v skladu z njeno interpretacijo islama.

Islamska država se je iz Sirije razširila po Iraku in ima pod nadzorom 11 naftnih nahajališč. Kljub embargu na trgovanje z nafto pa tihotapljenje cveti. Nafto prodajajo tihotapcem po nižjih cenah nekje med 25 in 60 dolarjev za sod, ki stane na trgu okrog 100 dolarjev.

Pred osvojitvijo drugega največjega iraškega mesta Mosul letos poleti so obveščevalci premoženje Islamske države ocenjevali na okrog 875 milijonov dolarjev, zdaj pa naj bi naraslo že na okrog 2,5 milijarde dolarjev. Denar prihaja tudi s prodajo žensk in otrok v suženjstvo ter ropanjem premoženja vsem, ki niso suniti.