Rokovanje obeh predsednikov je spremljalo na stotine radovednežev, veliko pozornost pa je Ro Mu Hjun že predtem požel na meji, ko je skupaj z ženo izstopil iz vozila in sta prek rumene črte, na kateri je pisalo mir in blaginja, peš stopila na severnokorejsko ozemlje. "Upam, da bo mojim korakom sledilo čim več ljudi."

Kim ga je sprejel oblečen v tradicionalno kaki opravo, medtem ko je v ozadju pražnje oblečena množica mahala z zastavicami iz cvetja. Pozneje se je Ro odpravil v hišo za goste, kjer bo bival prihodnje tri dni, kolikor bo trajal vrh obeh držav. Na poti od meje do prestolnice so bile televizijske kamere ugasnjene, saj si severnokorejske oblasti na vso moč prizadevajo, da bi preprečile objavo slik siromašnih ljudi, ki jih pestita huda lakota in pomanjkanje.

Državi uradno še v vojni
To je šele za drugo srečanje najvišjih predstavnikov obeh držav v zadnjih 50 letih. Sosednji državi sta uradno sicer še vedno v vojni, kajti po spopadih v letih od 1950 do 1953 nista nikoli uradno sklenili miru. Največ pozornosti bosta voditelja zato namenila vzpostavitvi trajnega miru in gospodarskemu razvoju. Analitiki predvidevajo, da bi lahko voditelja podpisala tudi mirovno izjavo, ki pa bi imela zgolj simboličen pomen, kajti mirovni sporazum morajo podpisati tudi ZDA, ki so se bojevale z Južnimi Korejci, in Kitajska, ki je podpirala Severno Korejo.

Prvo srečanje leta 2000
Delegaciji obeh držav sta se predtem v Pjongjangu srečali že leta 2000, obljubljeni Kimov obisk v južni sosedi pa je pozneje padel v vodo. Po srečanju leta 2000 so se odnosi med državama močno izboljšali, znova so povezali kopenske in železniške povezave, po dolgih letih pa so si v objem padli tudi člani družin, ki jih je ločila meja.

Nekoč znova združena Koreja?
Po mnenju poznavalcev bi Južna Koreja lahko sosedi z večmilijardno pomočjo pomagala obnoviti opustušeno gospodarstvo. "Osredinil se bom na dosego znatnega napredka glede mirovnega dogovora skupaj z gospodarskim razvojem," je Ro dejal tik pred odhodom v severnokorejsko prestolnico. Javnomnenjske raziskave kažejo, da Južni Korejci podpirajo prizadevanja oblasti za izboljšanje odnosov s Pjongjangom, se pa zavzemajo za postopen napredek. Kritiki nepriljubljenemu Roju očitajo, da želi s srečanjem zbuditi upe o združitvi držav in dvigniti podporo svojim liberalcem, ki pred decembrskimi predsedniškimi volitvami iščejo njegovega naslednika.

Japonski poraz povzročil delitev države
Po porazu Japonske leta 1945 so Korejo, od leta 1910 japonsko kolonijo, razdelili na dva dela, mejo pa potegnili na 38. vzporedniku: severni del je padel pod vpliv Sovjetske zveze, južni pa pod ameriško pokroviteljstvo. Tri leta pozneje sta bili ustanovljeni Republika Koreja (Južna Koreja) in Demokratična ljudska republika Koreja (Severna Koreja). 25. junija 1950 so severnokorejske sile napadle južne in začela se je triletna korejska vojna. 27. julija 1953 sta državi podpisali dogovor o premirju, s katerim sta ustanovili štirikilometrski demilitarizirani pas, nikoli pa nista podpisali končnega mirovnega sporazuma, zato sta tehnično še vedno v vojni.

Od avgusta 1971 do leta 1972 sta se državi prvič po skoraj dvajsetih letih srečevali na neuradnih pogovorih, katerih dosežek je 4. julija 1972 podpisana izjava, ki je pozivala k mirni združitvi. Toda oktobra 1983 so se zrahljani odnosi med državama še zaostrili. Le nekaj minut pred prihodom južnokorejskega predsednika Čun DO Hvana v Mjanmar (nekdanjo Burmo) so severnokorejski agenti izvedli akcijo, v kateri je umrlo 20 ljudi. Štiri leta pozneje so Severni Korejci razstrelili južnokorejsko letalo s 115 potniki, zaradi česar so ZDA Severno Korejo dodale na seznam držav, ki podpirajo terorizem.

Prvo srečanje l. 2000
Junija 2000 se je zgodil zgodovinski korak: v Pjongjangu sta se srečala Kim in Ro, kar je povzročilo otoplitev odnosov med Seulom in Pjongjangom. Povečala se je blagovna menjava, srečale so se družine, ki jih je meja ločevala skoraj 50 let, letošnji 17. maj pa bo v zgodovino zapisan kot dan, ko so prvič po letu 1953 med državama znova zapeljali vlaki.

K. T.