Kot še ugotavljajo pri statističnem uradu, se je najbolj podražila storitev plačevanja položnice pri okencu. "Položnice so se podražile za več kot 50 odstotkov, najmanjšo podražitev pa zaznavamo pri nadomestilu za dvig gotovine na bankomatih drugih bank, ki je višje za dobrih 24 odstotkov," pravi Zlobčeva.

Šest evrov, ker ni želela brezstične kartice

Komitentka Nove ljubljanske banke je nedavno, po preteku veljavnosti stare, na dom prejela novo, brezstično kartico. "Jaz se s tem nisem strinjala, saj ne želim imeti kartice, s katero je mogoče plačevati brez vnosa številke PIN." Zato je na banki kartico zamenjala s klasično, vendar so ji kartico zaračunali šest evrov. Na naše vprašanje, zakaj so ji kartico zaračunali, so iz NLB odgovorili, "da je najverjetneje prišlo do napake". Komitentka se lahko zdaj pritoži, nenavadno pa je, da je za svoje pravice izvedela šele, ko se je obrnila na medije. Ob tem so nam na NLB še povedali, da od aprila fizičnim osebam izdajaj samo brezstične kartice, pridobitev običajnih pa ni več mogoča. Od aprila 2019 pa bo po navedbah NLB "nastopil mandat kartičnih sistemov, ki izdajateljem kartic prepoveduje izdajo stičnih kartic". Pisal nam je še en komitent Nove ljubljanske banke, ki ga je razjezila odločitev banke, da zaračuna nadomestilo za menjavo valute. Pred kratkim je v Beogradu kupil tri letalske vozovnice, zanje odštel 1000 evrov, pri pregledu bančnega izpiska pa je ugotovil, da so ga vozovnice v resnici stale 15 evrov več. Dobrih 11 evrov dodatnih stroškov pa je imela gledalka, ki je nedavno dvignila denar v Maleziji, poleg nadomestila za menjavo valute ji je banka pri vsakem dvigu denarja na bankomatu zaračunala še nadomestilo za dvig gotovine.

Novo nadomestilo za menjavo valute

Za zdaj nadomestilo za menjavo valute, ki ga potrošnik plača za plačila in dvige gotovine v državah brez evra, zaračunavata NLB in Intesa Sanpaolo. Komitenti NLB tako plačajo 1,5 odstotka od zneska, torej 15 evrov za porabljenih 1000 evrov, pri Intesi Sanpaolo pa 1,05 odstotka, kar je 10,50 evra pri tisoč evrih porabe. Tem zneskom pa je treba prišteti še nadomestilo za dvig gotovine na bankomatu, ki ga pozna večina bank in znaša od 2,50 in celo do dobrih 22 evrov. Kljub temu pri Evropski potrošniški organizaciji (BEUC) potrošnikom svetujejo, naj pri dvigu gotovine na bankomatih v državah, kjer evra nimajo, odsvetujejo izbiro takojšnje konverzije zneska, ki jo ponujajo bankomati, saj potrošnik na ta način izgubi kar do 10 odstotkov zneska. "Milijone in milijone evrov so evropski potrošniki že izgubili, ker so izbrali takojšnjo konverzijo," pravi generalna direktorica BEUC-a Monique Goyens in dodaja, da se ljudje "počutijo varnejše, če takoj izvedo znesek v evrih".

Razlika med najcenejšo in najdražjo banko kar 181 evrov

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer redno spremljajo cene nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve, ugotavljajo, da so banke lani pogosteje kot leto prej višale stroške poslovanja z bančnim računom. Lani je bilo 38 podražitev nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve, največje podražitve so zasledili pri plačilih s trajnim nalogom in pri direktnih bremenitvah. Delavska hranilnica je košarico storitev komitenta, ki z banko posluje na bančnem okencu, zvišala največ, za skoraj 23 odstotkov. Kljub temu z okoli 62 evri ostaja najugodnejša banka, največ, 243 evrov, bi potrošnik za enak storitve plačal pri Sberbank. "Če bi torej tipični potrošnik, ki z banko posluje na bančnem okencu, prenesel račun od najmanj k najbolj ugodni banki, bi na letni ravni prihranil 181 evrov," so izpostavili v ZPS.

Za potrošnika je e-bančništvo ugodnejše

Če je bila Sberbank lani najdražja izbira za potrošnika, ki večino storitev opravi pri okencu, pa je bila najugodnejša za tiste, ki poslujejo prek spletne banke. Pri poslovanju s spletno banko je za tipičnega potrošnika najugodnejši Direkt paket njihov. Za stroške poslovanja bi pri njej na letni ravni odštel 51,36 evra, pri osmih od štirinajstih bank več kot 100 evrov, največ pa pri NLB – skoraj 127 evrov. Z zamenjavo banke, ki potrošnikom nudi najdražje poslovanje s spletno banko, za tisto, ki nudi najcenejše, bi tipični potrošnik torej na letni ravni prihranil 75,56 evra. ZPS je v analizi upoštevala, da tipičen potrošnik na mesec opravi šest plačil z univerzalnim plačilnim nalogom, trikrat na mesec dvigne gotovino na bankomatu druge banke in uporablja kartico z odloženim plačilom. Pri izračunih niso upoštevali morebitnih popustov za nove komitente, paketnih popustov ter ugodnosti glede na tip prejemnika ali način plačila. V spletnem primerjalniku ZPS lahko potrošniki glede na svoje potrebe sami izračunajo, kateri paket je zanje najugodnejši.

Banke torej brez izjeme dražijo svoje storitve, nekatere pa uvajajo tudi nova nadomestila za menjavo valute oziroma za obdelavo plačilnih transakcij v neevrskih valutah. Še posebej dragi so dvigi gotovine v neevrskih državah na bankomatih drugih bank, saj morate nadomestilu običajno prišteti še provizijo. Po novem vas lahko tam, kjer nimajo evra, drago stanejo tudi kartična plačila v trgovinah ali gostinskih lokalih. Marsikdo se sprašuje, ali je nastopil čas za zamenjavo banke? In kako izbrati pravo? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 10. aprila 2018, ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.