"Primerjava je potekala na treh osnovnih parametrih. Ocenili smo, da povprečno gospodinjstvo porabi 16 m3 vode, primerjali smo tudi cene za 120 litrski zabojnik za mešane komunalne odpadke in 80 litrski zabojnik za biološke odpadke. Izračuni so pokazali, da Ljubljančani v povprečju plačujejo mesečno drastično nižje cene. Na letni ravni se to na gospodinjstvu pozna nekje 390 evrov. In menim, da je 390 evrov na leto znesek, ki za povprečno gospodinjstvo vendarle ni zanemarljiv," je za našo oddajo povedal Tomaž Pirman.

Primerjava ne odraža dejanskega stanja

Na občini peticije, ki jo je podpisalo skoraj tisoč ljudi ne komentirajo. Na naše vprašanje zakaj je razlika v ceni komunalnih storitev med občinama Domžale in Ljubljano skoraj 400 evrov na letni ravni pa so pojasnili, da je večina podatkov glede cen v tabeli našega gledalca neustreznih in ne odražajo dejanskega stanja. A podatke iz tabele smo na javno dostopnih cenikih preverili tudi mi in se ujemajo z gledalčevimi. Z domžalske občine so nam še sporočili, da primerjava občine Domžale z največjo slovensko občino s strokovnega vidika vsekakor ni primerna. Na našo prošnjo za dodatna pojasnila glede neustreznosti cen se niso odzvali.

Vzroki za velike razlike med cenami komunalnih storitev po občinah

Konkretnega primera niso želeli komentirati niti na Zbornici komunalnega gospodarstva. Na vprašanje zakaj prihaja do tako velikih razlik med cenami komunalnih storitev po občinah pa so pojasnili, da na ceno storitev vplivajo predvsem pogoji izvajanja storitve. "Torej neke naravne danosti, kot so gostota poseljenosti, gravitacijske danosti, ali teče voda gravitacijsko ali jo je treba prečrpavati, stroški vzdrževanja. Drugi del je strošek omrežnine, ki pa je odvisen od vrednosti infrastrukture," je pojasnil Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Boljša infrastruktura, višje cene

"V zadnjem času opažamo, ker smo infrastrukturo gradili s pomočjo evropskih sredstev, da je vrednost te infrastrukture narasla," je povedal Zupanc. Na vprašanje zakaj je nova, sodobnejša infrastruktura, ki jo je občina zgradila s pomočjo evropskih sredstev na koncu za uporabnika dražja, na Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS pojasnjujejo: "Amortizacija je strošek, ki se obračunava na infrastrukturo, ki je v lasti občin in mora biti v celoti vključena v najemnino, ki jo občine zaračunavajo komunalnim podjetjem, ta pa v okviru omrežnine svojim uporabnikom. S tega naslova se dolgoročno financira obnavljanje javne infrastrukture in se s tem zagotavlja dolgoročna varnost izvajanja posameznih storitev. Amortizacija se obračunava v določenem odstotku vrednosti infrastrukture glede na predpisano stopnjo amortizacije (le-ta je odvisna od predvidene življenjske dobe infrastrukture). V primeru izgradnje nove infrastrukture se seveda amortizacija začne obračunavati na vrednost novozgrajene infrastrukture. Ker se vrednost infrastrukture z obnovami ali novogradnjami zvišuje, je seveda tudi amortizacija višja, še zlasti v primerih, ko je bila predhodna infrastruktura že zamortizirana." Ker bo v prihodnje prihajala v uporabo novozgrajena infrastruktura na Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS pričakujejo, da bo do podobnih trendov prihajalo tudi v občinah, kjer infrastruktura še ni zgrajena ali obnovljena. "Zaradi tehnološkega napredka ima nova infrastruktura v primeru čistilnih naprav za komunalno odpadno vodo, naprav za obdelavo pitne vode in podobno, višjo vrednost, kot jo je imela v preteklosti. Prav tako na vrednost infrastrukture vpliva višja cena sodobnih materialov, spremembe cen v gradbeništvu, inflacijska gibanja in podobno, vse to pa se odraža v višini omrežnin na položnicah uporabnikov v posameznih občinah," so še pojasnili z Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS.

Foto: Shutterstock