Čeprav obveznost izdajanja računov ni povezana z uvedbo davčnih blagajn – te morajo poslovni subjekti, ki poslujejo z gotovino, uporabljati od 2. januarja 2016 – smo prav v luči odločitve glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlić preverili, ali račune za opravljene storitve denimo izdajajo v Katoliški Cerkvi, največji verski skupnosti v Sloveniji.

Cerkev pri izstavljanju in davčnem potrjevanju računov v primeru prodaje spominkov ali literature in opravljanju druge pridobitne dejavnosti ni izjema. Vedno morate po črki zakona dobiti račun. Pravni svetovalec pri Slovenski škofovski konferenci Andrej Naglič nam je povedal, da so povsod, kjer je to z zakonom predpisano, vpeljali tudi davčne blagajne. Na vprašanje, ali račun izstavijo tudi za opravljen cerkveni obred npr. ob pogrebu, pa je odgovoril, da se tam praviloma pobirajo prostovoljni prispevki. »Storitev, kot sta sveta maša ali pogreb, Cerkev ne sme zaračunavati.«

FURS: Cerkev bi za opravljene storitve morala izstaviti račun

Čeprav se torej maše ali pogreba po cerkvenem pravu ne sme pogojevati s kakršnim koli plačilom, imajo verniki, pa tudi tisti, ki tovrstne storitve naročijo na podlagi pokojnikove želje, drugačne izkušnje. Plačati je treba vse: zvonjenje, mežnarja, pripravo cerkve, organista, strežnike, … Nekateri župniki so nam v telefonskem pogovoru povedali, da je prispevek za spominsko mašo 17 evrov. Tudi Nada Čefarin s FURS-a pravi, da imajo župnije za pogreb predvidene okvirne cene. »Župnik vam pove, koliko kaj stane. Vi se dogovorite, katero storitev bi želeli in na koncu plačate določen znesek. To je storitev, ki ste jo naročili, oni pa jo bodo za vas opravili. Za tako storitev bi morali izdati račun.«

SŠK: Nobeni ceniki ne obstajajo

Andrej Naglič je povedal, da se prostovoljni prispevki, ki jih verniki prispevajo pri cerkvenih obredih, porabijo zapodporo duhovnikom, za njihovo delo, življenje ali pa za podporo sami verski skupnosti. »Ne obstajajo pa nikakršni ceniki za te storitve, nobeni ceniki niso objavljeni,« dodaja Naglič. A na spletu je mogoče najti tudi dokumente, v katerih posamezni župniki zelo natančno specificirajo vsako posamezno storitev ob cerkvenem obredu. Naglič je do takega ravnanja kritičen: »Prostovoljni prispevki se pobirajo ob vseh priložnostih, zaračunavanje in ceniki pa ne smejo obstajati. Če je to res bilo objavljeno, potem je duhovnik napačno pristopal v tej zadevi.«

Iz naslova nabirk pri mašah in plačil za maše več milijonov evrov

»S tem, ko se izdelku ali storitvi določi cena, je jasen namen pridobivanja dohodka«, sporočajo z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodajajo, da gre pri tem za opravljanje pridobitne dejavnosti, za katero morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki veljajo za vse subjekte na trgu. Podobnega mnenja je tudi TIRS, kjer pa doslej niso zaznali, da bi verske ustanove predstavljale posebno tveganje in bi bile tako podvržene posebnemu nadzoru, čeprav naj bi po nekaterih neuradnih podatkih samo iz naslova nabirk pri mašah in plačil maš zaslužili več milijonov evrov. »Če bomo dobili prijavo, pa bomo ustrezno ukrepali«, dodaja glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

Rok Kužel