Računsko sodišče je ugotovilo, so davčni uradi začeli z davčno izvršbo v povprečju 201 dan po zapadlosti davčnega dolga, načine izvršbe pa so stopnjevali v povprečju šele 339 dni po začetku izvršbe. "Zato davčni uradi pri davčni izvršbi niso bili tako uspešni, kot bi bili, če bi postopek davčne izvršbe stopnjevali hitreje," je računsko sodišče zapisalo v revizijskem poročilu, ki ga je objavilo na svojih spletnih straneh. Revizorji so tudi ugotovili, da davčni uradi v posameznih primerih niso izkoristili vseh načinov izvršb, ki jih je določal vsakokratni veljavni zakon o davčnem postopku, v kar 15 odstotkih pregledanih primerov pa niso začeli z izvršbo davčnega dolga oz. so v kar 25 odstotkih pregledanih primerih dopustili njegovo zastaranje. Davčni uradi v letu 2013 niso izdali vseh načrtovanih sklepov o davčni izvršbi, prav tako z izvršbo niso v celoti dosegli pričakovanih poplačil davčnega dolga. V letu 2013 so tako izdali le 76,8 odstotka načrtovanih sklepov o davčni izvršbi, sicer pa je bila njihova izterjava glede na načrtovani znesek kar 90,5-odstotna.

Informacijski sistem ni deloval optimalno

V drugi polovici leta 2011 vzpostavljeni informacijski sistem še do konca leta 2013 ni zaživel v polni funkcionalnosti, zato je v revidiranem letu dopuščal nepregledno oblikovanje ter spreminjanje poslovnih pravil in parametrov, ki so vgrajeni v sistem profiliranja davčnih dolžnikov. To je vplivalo na vrsto in število izvedenih ukrepov kot tudi na hitrost in s tem uspešnost davčne izvršbe. Ker informacijski sistem ni deloval optimalno, je bilo kar v tretjini pregledanih primerov ugotovljeno, da seznami izvršilnih naslovov, ki so podlaga za izdajo sklepa o davčni izvršbi, niso vsebovali celotnega davčnega dolga, ali pa so vsebovali napačne podatke. Davčni uradi so zato davčnim dolžnikom izdali več sklepov o izvršbi ter jim tako naložili dodatne stroške, do izvršb pa je pogosto prihajalo z zamikom.

Napačna stanja v knjigovodskih evidencah

Do zamika pri izterjavi je prihajalo tudi zaradi napačnih stanj v knjigovodskih evidencah, kar so revizorji ugotovili v treh primerih. Zaradi tega so lahko davčni upravi nastali dodatni stroški, kar so revizorji ugotovili v enem primeru, ko je morala davčnemu zavezancu povrniti stroške pritožbe zaradi neupravičeno izdanega sklepa o davčni izvršbi. Revizorji so tudi ugotovili, da davčni uradi v petini pregledanih primerov niso pravočasno zaznali zlorab davčnih zavezancev, s katerimi so nameravali oškodovati upnike oz. zmanjšati premoženje družbe. Računsko sodišče je od Fursa zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe, ki se morajo nanašati na vzpostavitev takšnega sistema izterjave in njenega nadzora, ki bo zagotavljal pravočasno stopnjevanje ukrepov za čim hitrejšo izterjavo davčnega dolga.

Foto: BoBo