Po napovedih Nigela Greena, direktorja družbe de Vere, ki velja za eno največjih mednarodnih finančnih svetovalnih družb na svetu, bo ethereum, ki je trenutno vreden dobrih 3.300 dolarjev oziroma dobrih 2750 evrov, v roku enega tedna dosegel vrednost 5000 ameriških dolarjev oziroma dobrih 4000 evrov. Po vrednosti na prvem mestu kraljuje bitcoin, sredi aprila letos je dosegel rekordnih 53 tisoč evrov. Kje gre iskati razloge za rast vrednosti kriptovalut v zadnjem letu? »Ključni razlog za to je v ponudbi novega denarja. Centralne banke so v letu pandemije potiskale ogromno denarja. Zelo nizke obrestne mere so prav tako na bankah na varnih naložbah, kar pomeni, da to enostavno sili ljudi v špekulacije,« pojasni finančni svetovalec Matjaž Štamulak. »Drugi vzrok je, da se ljudje v času pandemije, sprašujejo, kam še lahko vlagajo svoje prihranke,« meni predsednica Blockchain Think Tank Slovenia Anja Blaj in dodaja, da se je pojavil trend različnih uveljavljenih podjetnikov, ki so se v zadnjih letih začeli odločati, da 5 odstotkov svojega letnega zaslužka investirajo v kriptovalute, kar prav tako pripomore k pestremu dogajanju na trgu kriptovalut.

Poznavalci svarijo – bodite previdni

Čeprav je v zadnjih tednih bitcoin izgubil 20 % vrednosti, si je hitro opomogel. Zanimivo pa je tudi dogajanje, povezano z valuto dogecoin. Valuta je – bolj kot šala – nastala že leta 2013, njeno vrednost pa je v višave pognal ustanovitelj Tesle Elon Musk s svojimi tviti. Strokovnjaki opozarjajo, da je lahko prav rast te kriptovalute znanilec poka mehurčka. »Ko smo na koncu nekega norega trenda, na katerem koli trgu, vedno pride do različnih ekscesov, če jih lahko tako imenujemo. Torej blazno porastejo neke stvari, ki za seboj nimajo praktično nič,« meni Štamulak. »To je kockanje, igralnica, to so izredno špekulativne in nevarne zadeve in zdi se mi, da se bo na žalost tukaj opeklo veliko veliko ljudi. Še posebej, ker je splošna finančna nepismenost v vseh družbah neverjetno visoka,« pa opozarja Zakrajšek in pojasnjuje, da je vrednost bitcoina trenutno določena samo s tem, kolikšno ceno je vlagatelj v bitcoin pripravljen plačati za nekaj, kar nima nobene osnovne vrednosti, samo zato, ker pričakuje, da bo to lahko prodal za višjo ceno. Številni strokovnjaki se torej strinjajo, da bo mehurček počil, nihče pa ne zna napovedati, kdaj. Bo pa svoje bržkone dodala težnja mnogih držav po regulaciji trga.

Kaj prinaša regulacija trga kriptovalut

Za čim bolj urejen trg kriptovalut si prizadeva večina sveta, tudi Evropska unija. »Finančni trg že ureja direktiva MIFID-2. Temu se je ob bok začela postavljati tudi nova regulativa za kriptomarketing in kriptosredstva (Market in Crypto-Asset ali na kratko MiCA). Regulacija MiCA je predvsem razmerje oziroma odgovornost tistih, ki izdajajo te žetone in ki so skrbniki kriptodenarnic. Seveda regulacija obstaja tukaj z namenom, da se primarno zavaruje interese potrošnikov in vlagateljev,« je pojasnila Anja Blaj. Sicer pa strožji predpisi in previdnost nekaterih institucionalnih vlagateljev po mnenju Štamulaka ne morejo ogroziti obstoja trga kriptovalut: »Mislim, da pri kriptovalutah kot novem naložbenem razredu, ki se v prihodnosti zagotovo ne bo poslovil, noben vmesni kratkoročni padec in strah na trgu ne bo pregnal te tehnologije.« Bo pa padec na trda tla priložnost za prevetritev trga. Preživeli bodo tisti kriptokovanci, ki imajo tudi dejansko uporabno vrednost, preostali pa bodo končali na smetišču zgodovine, je še prepričan Štamulak.