Lilijana Bukovič je ena od 27ih staršev, ki tožijo državo, ker jim, zaradi napačnega tolmačenje zakona več kot 12 let ni izplačevala dodatka za nego. Na sodišču se je žal neuspešno, borila za 15.600 evrov, ki jih je njenemu sinu Galu, ki ga žal ni več, država odrekla. "Naš primer je padel že na prvi stopnji, sodišče pa je to utemeljilo z razlago, da nismo uporabili dovolj pravnih sredstev na CSD, da se nismo pritožili glede na odločbo, ki smo jo dobili, da se nam nega ukine. Zato smo mi, ker smo vedeli in tudi ministrstvo je priznalo, da se je zgodila napaka, pravico šli iskat na sodišče. Na prvi stopnji smo tožbo izgubili, se pritožili na višje sodišče, ki pa je pritožbo ponovno vrnilo na prvo stopnjo. Sodba je bila enaka kot prva, zato smo se znova pritožili na višje sodišče , ki pa je potrdilo sodbo prve stopnje in nam naložilo plačilo sodnih stroškov," je povedala Bukovičeva. Država od nje terja 6 tisoč evrov sodnih stroškov z obrestmi, ki iz dneva v dan naraščajo, denarja za poplačilo pa nima. "Lani v novembru so mi z izvršbo blokirali račun, konec meseca pa je bil planiran tudi rubež na premičnine. CSD je ugodil moji prošnji in so mi rubež prestavili za eno leto, v primeru, da ne bom odplačala," je pojasnila Liljana Bukovič in dodala: "Dejansko mi z računa zdaj trgajo vse, tudi božičnico, vse prilive. To je zdaj blokada iz strani CSD, zdaj v strahu vsak dan pričakujem pošto z Ministrstva. Denarja nimam in se bojim, da bo naslednji rubež na hišo. Živim v strahu, ker pač ne vem kako se bo zadeva odvila."
Šli bodo do Sodišča za ČP
Na sodišču se je odločila poiskati pravico tudi Andreja Pader, ki državo toži za 29 tisoč evrov. Sodišče je tudi v njenem primeru pritrdilo državi in ji naložilo plačilo štiri tisoč evrov sodnih stroškov. "Jaz nimam 4000 evrov, nimam 400 evrov, nimam 40 evrov zato, da bi jih lahko komu poklonila. To je moj CSD, ki bi moral bdeti nad mano in mojim otrokom, naju sprejeti, nama pomagati in svetovati. Svetovanje pa gotovo ni to, da me ti pokličeš domov in mi rečeš: od danes naprej vam ne pripada ena pravica. Ti državnemu organu verjameš. Kaj pa bi naj jaz rekla? Zahtevam jo! Tega nisem mogla reči," je pojasnila Paderjeva. Je ena od tistih staršev, ki so denar po navodilih CSD denar vračali. "Zdaj v teh sodbah piše, da smo mame s tem ko smo vračale denar pokazale, da se z odločitvijo CDS strinjamo. A če ne bi vračale, bi to pomenilo izključno in samo izvršbo," je prepričana Paderjeva, saj pozna mamico, ki je dolgovala deset dodatkov po 200 evrov in so jo, po besedah Paderjeve, klicali in ji grozili z izvršbo. "Na takšen način smo se mi odrekli pravici. Torej, ko sem vrnila denar, sem priznala, da si jo jemljem, to pa se mi zdi do konca sporno," je še povedala Paderjeva.
S protestom pozvali državo naj popravi krivice
Decembra lani so protestirali pred državnim zborom, kjer so jih sprejeli zgolj predstavniki Komisije za peticije in človekove pravice in jim obljubili, da bodo njihovo peticijo obravnavali na enem prihodnjih odborov Komisije. Kot nam je povedala Andreja Pader se je preko elektronske pošte odzvala tudi stranka SD, a se za datum sestanka še niso dogovorili. Nekaj dni za protestom jih je na pogovor povabila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. "Ministrica je sicer mnenja, da imamo s pravnega vidika prav. Vendar so po njenem mnenju zadeve na sodiščih tako daleč, da nanje ni več moč vplivat," je sestanek pri ministrici povzela Andreja Pader. Ministrica Ksenija Klampfer, tako kot njena predhodnica Kopač Mrakova, kljub naši prošnji, o težavah staršev slepih otrok z nami ni želela govoriti. Z ministrstva so nam sicer pisno sporočili, da se je ministrica sestala s predstavnico staršev in da bodo problematiko staršev slepih in slabovidnih otrok še enkrat skrbno preučili.
Vse se da, če je volja
Primer Liljane Bukovič in Andreje Pader je zdaj v rokah odvetniške družbe Čeferin, kjer so prepričani, da je v vseh teh primerih potrebno izčrpati vse pravne možnosti, tudi izredna pravna sredstva. "Kljub temu, da vedno obstajajo pravne možnosti mislim, da je ta zadeva takšna, da kliče tudi po neki drugi vrsti rešitve. Glede na težke socialne primere in življenjske okoliščine, ki se odvijajo pred našimi očmi, ta primer od pristojnega ministrstva terja, da stopi korak čez pravo in se v okviru neke poštene pravične rešitve dogovori s tožniki o nekih mirnih rešitvah spora," je pojasnil odvetnik Andrej Pohar iz odvetniške družbe Čeferin. Kot je še poudaril so pravna vprašanja v obravnavnih primerih težka, a obenem opozoril: "Ni vse samo zakon. Zelo pomembna je tudi Ustava, ki v 2. členu govori, da je Slovenija pravna in socialna država in to je tisto prvo izhodišče iz katerega je treba izhajat. Ko so enkrat tožbe vložene se je vedno moč pogodit." A po njegovih izkušnjah se je z državo silno težko poravnat: "Ker vztraja pri stališču, naj sodišče odloči, pa potem ne bo nihče nič kriv oz. bo krivo sodišče," je pojasnil Pohar. Na naše vprašanje ali bi lahko Ministrstvo za delo staršem slepih in slabovidnih otrok prihranilo drage in dolgotrajne sodne postopke in jim povrnilo neizplačane dodatke kako drugače, pa odgovarja: "26. člen ustave določa, da država odgovarja za nastalo škodo. Ta člen je tako specifičen da je že Vrhovno sodišče povedalo, da gre za specifično odškodninsko odgovornost, Ustavno sodišče, pa je povedalo, da je treba to odgovornost široko razlagat, ne ozko. In to dejansko pomeni, da se na podlagi tega 26. člena lahko brez kakršnihkoli zadržkov in brez politične in pravne odgovornosti sklene nek dogovor, se ga podpiše pred sodiščem ali pa zunaj sodno in se zadeva reši!"
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje