Informacijski pooblaščenec (IP) je odvetniški družbi Ušeničnik-Žagar iz Ljubljane v inšpekcijskem postopku z odločbo odredil, da za družbo EPC plc preneha pridobivati osebne podatke z namenom, da jih posreduje družbi EPC plc, če zavezancu že ob pridobivanju osebnih podatkov v posamični zadevi ni naročena oprava kakršnegakoli dejanja odvetniškega zastopanja razen pridobivanja osebnih podatkov. Obenem je IP odredil izbris vseh osebnih podatkov, ki so jih do izdaje odločbe pridobili za podjetje EPC plc in za katere poleg naročila za pridobitev osebnih podatkov odvetniška družba ni prejela tudi naročila za opravo kakršnega koli dejanja zastopanja, kot je denimo pošiljanje opomina. Odločba še ni pravnomočna, saj lahko zavezanec zoper njo sproži upravni spor. Iz odvetniške družbe Ušeničnik-Žagar so nam sporočili, da bodo zoper odločbo uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva, da pa bodo odločbo spoštovali in naložene ukrepe v rokih tudi izvršili.

Pisma brez žiga in podpisa

Številni Slovenci so v minulih tednih v poštne nabiralnike prejeli pisma s pozivom k plačilu domnevno neplačane parkirnine v tujini, večinoma gre za države s področja nekdanje Jugoslavije. Čeprav večina prejemnikov obvestil priznava, da parkirnine niso poravnali ali pa je ta potekla, še preden so se vrnili do svojega avtomobila, je vsebina pisem odprla številna vprašanja. Eno najbolj spornih je bil prav način, na katerega je podjetje EPC prišlo do osebnih podatkov slovenskih lastnikov vozil. Obvestilo lastniku, kot so ga poimenovali pri podjetju EPC, ni podpisano in žigosano, žiga ni niti na kuverti, dobrih 41 evrov pa naj voznica, ena od mnogih, ki so se obrnili na nas, nakazala na račun, odprt v Nemčiji. "Rok je 28 dni. Od kdaj se to šteje? Kako vedo, da sem jaz v tem stanovanju? Kako vedo, da sem jaz to sploh dobila v roke?" 14 dni pozneje je prispel nov dokument, tokrat poziv k plačilu globe, čeprav beograjsko podjetje Parking service nima pooblastil za izdajanje glob: obresti se je nabralo za 15 evrov. "Nobene podlage ni za kakršne koli obresti ali druge stroške," pravi odvetnica Breda Razdevšek, ki ji je podobna pisma v reševanje predalo več strank.

Britansko podjetje za identificiranje dolžnikov

Zaradi neplačane parkirnine na Hrvaškem je po skoraj petih letih podoben poziv s strani britanskega podjetja EPC prejel tudi Ljubljančan. "Poziv k plačilu globe ni podpisan, ni žigosan, prav tako je vročen na način, da je vržen v predalčnik, kar pomeni, da ni vročen po postopku in na način, da bi se videlo, da je stranka to pisanje dejansko prejela," dodaja Razdevškova. Ko smo pri hrvaškem podjetju Parking Zagreb preverili, za kakšno sodelovanje med podjetjema gre, so nam potrdili, da pri EPC-ju zanje iščejo lastnike tujih vozil, ki parkirnine niso poravnali. Poudarjajo, da znesek ne predstavlja globe, saj tovrstnih pooblastil nimajo, temveč je višina odvisna od dnevne cene parkirnega listka. Ti odvisno od parkirne cone znašajo 26, 60 ali 100 hrvaških kun. Na naše vprašanje, zakaj zneski presegajo 40 in več evrov, so v podjetju odgovorili, da "gre za manipulativne stroške in zamudne obresti". Slednje v obvestilih ni navedeno. Po trditvah prejemnikov obvestil na licu mesta tudi nikoli niso prejeli nobenega obvestila ali poziva k takojšnjemu plačilu parkirnine.

Hrvaški notarji tujcem ne morejo vročiti izvršbe

Nedavno pa je sodno zmago v Zagrebu dosegel hrvaški odvetnik Ruđer Anić, ki si je dve leti prizadeval dokazati, da hrvaški notarji niso pristojni za vlaganje izvršb proti tujim državljanom zaradi neplačanih parkirnin. Kot smo večkrat poročali, so številni koncesionarji, upravljavci hrvaških parkirišč, v preteklih letih do denarja za neplačano parkiranje skušali priti s pomočjo hrvaških notarjev. Tem zakonodaja omogoča vlaganje izvršb na podlagi verodostojnih listin, za kar šteje tudi listič za dnevno parkiranje. Zdaj je razsodbi pritrdilo tudi sodišče Evropske unije, ki je razsodilo, da notarji na Hrvaškem niso organ za pošiljanje sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah, sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na Hrvaškem, pa tudi ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo. Za razlago sodbe smo zaprosili tudi ministrstvo za pravosodje, od koder so sporočili, da sklep o izvršbi, ki ga izda hrvaški notar, glede na odločitev sodišča ne more biti potrjen kot evropski izvršilni naslov in da na takšni podlagi čezmejne izvršbe ni mogoče doseči. Vendar na ministrstvu še pojasnjujejo, da v primeru, ko ima dolžnik premoženje na Hrvaškem, izvršba poteka po hrvaškem notranjem pravu. Prav tako je izvršba veljavna, če jo izda ali potrdi hrvaško sodišče. S hrvaške notarske zbornice so nam sporočili, da bodo hrvaška mesta in občine kot najpogostejši upniki v postopkih izterjave tujih državljanov dolgove lahko izterjala kljub sodbi sodišča Evropske unije, le da bodo morala postopke speljati preko sodišč. Hrvaška pa bo, kot kaže, morala že 21. spremeniti zakon o izvršbi.