valutnimi tveganji ter nanje tudi ustrezno opozorjeni. V NKBM pojasnjujejo, da jim je sodišče pritrdilo, da so pri ponudbi kreditov v švicarskih frankih ravnali v skladu z veljavnimi predpisi in da so tožeče stranke ustrezno seznanili o valutnih tveganjih ter jim okoliščine v zvezi z najemom kredita pojasnili na pregleden in jasen način, ki je razumljiv laičnemu potrošniku.

Ob tem v NKBM menijo, da ta, za zdaj še nepravnomočna sodba, predstavlja precedenčni primer za druge takšne pravdne postopke, ki so jih vložili kreditojemalci različnih bank v Sloveniji. Družina Čeh se bo na odločitev sodišča pritožila.

V Združenju Frank razočarani

Predsednik Združenja Frank Aleš Majcenovič je ob zanje prvem neugodnem sodnem razpletu razočaran. Po informacijah združenja je sodišče, ker se kreditna pogodba glasi na švicarske franke, ocenilo, da gre za kredit v frankih, čeprav so tožniki prejeli evre. Ob tem se sodišče, kot pravijo v združenju, sklicuje tudi na pričanje bančne referentke, ki je povedala, da jim je bilo stokrat rečeno, da je treba strankam pojasniti tveganje valutnih klavzul in spremembe obrestnih mer ter da je stranko tudi izrecno vprašala, ali ve, kaj pomeni tečajna razlika oziroma valutno tveganje. Pri tem je sodišče ocenilo, da dejstvo, da je ta zaposlena pri toženi stranki, ne omaja verodostojnosti njene izpovedbe.

Številni kreditojemalci so na robu obupa

V Sloveniji ima stanovanjska posojila, vezana na švicarski frank približno 16 tisoč ljudi. Potem ko je švicarska centralna banka v začetku leta 2015 odpravila zgornjo mejo tečaja, ki je bila več kot tri leta določena pri 1,20 franka za evro, so se mesečni obroki kreditov močno zvišali in pri mnogih ogrozili plačilno sposobnost. Banke zdaj toži že okoli 80 posojilojemalcev. V Združenju Frank so bili sicer še aprila prepričani o uspehu, kot eno ključnih je odvetnik Robert Preininger izpostavljal aprilsko pričanje v postopku kreditojemalke proti banki Sparkasse. Bančni svetovalec, ki ga je za pričo predlagala banka, je namreč "priznal, da banke teh kreditov sploh ne bi smele ponujati fizičnim osebam, ker si kot nepoučene stranke nikakor niso mogle predstavljati, kakšno tveganje ta kredit zanje prinaša", pojasnjuje Alja Pestar iz Združenja Frank.

Ignorantski odnos države

Da je država popolnoma ignorantska do problema, še poudarjajo v Združenju Frank, in za zgled postavljajo Hrvaško, ki je s posebnim zakonom omogočila konverzijo kredita z valutnim razmerjem na dan sklepanja pogodbe, podobno sta storili še Madžarska in Črna Gora, zakon je trenutno v obravnavi tudi v Bosni in Hercegovini.