Želeli smo izvedeti, za kakšne zneske gre, zato smo naključno izbrali 33 upravnikov in jih vprašali, kako so se lotili razkuževanja večstanovanjskih stavb. Odzvalo se jih je 21: skupaj upravljajo več kot 5800 objektov po vsej Sloveniji. Izvrševanja odloka o razkuževanju večstanovanjskih stavb so se lotili različno, zato bo višina zneska odvisna predvsem od tega, kdo razkužuje: pogodbeni čistilni servis, zunanji izvajalec ali etažni lastniki sami. »Strošek materiala je zanemarljiv. Največji strošek v tem znesku predstavlja plačilo delavcev, ki jih je treba zagotoviti, da se to izvaja,« je povedal Goran Udovč, direktor podjetja Rudar Senovo, ki upravlja 177 stavb v Krškem, Brestanici in Senovem. Tako kot večina upravnikov, ki so nam odgovorili, tudi oni za razkuževanje uporabljajo prašek Ekocid S. Kilogram praška, ki stane 27,45 evra, zadostuje za 100 litrov razkužila. »2,5 litra razkužila stane 1,75 evra. S to količino se lahko v štirinadstropnem bloku s 25 stanovanji razkužuje ves teden ali pa še malo dlje,« je pojasnil Goran Udovč.

Mesečni strošek na stanovanje - od 6 do 30 evrov

Ob sprejetju odloka so ponudbe čistilnih servisov kar deževale, pravijo upravniki, cene pa so dosegale tudi 70 evrov na mesec na stanovanje. »Seveda takih ponudb sploh nismo upoštevali, ker bi bilo neprimerno. Čeprav nimamo izkušenj, vemo, da strošek ne more biti tako visok, ne glede na to, da je treba to delo opravljati dvakrat na dan,« je povedal Karlo Česen, direktor podjetja Gospodar iz Ljubljane, ki upravlja 160 objektov v Ljubljani, Grosupljem, Logatcu in na Vrhniki. Večina upravnikov je razkuževanje organizirala s pogodbenimi čistilnimi servisi, ki tudi sicer čistijo skupne prostore. Cene so zelo različne, od 6 do 30 evrov na stanovanje. Nekateri upravniki so se s čistilnimi servisi dogovorili za enotno ceno razkuževanja, ne glede na velikost objekta, najpogosteje 10 evrov na stanovanje. Drugi so ceno prilagodili velikosti stavbe. »Trenutno se cena giblje med 7 in 20 evri na mesec. Sedem evrov v objektih, kjer ni dvigal, notranjih hodnikov in skupnih prostorov, zato je logično, da imamo manj dela,« je pojasnil Česen. Spet drugi zaračunavajo zgolj delo, opravljeno ob koncih tedna in med prazniki, razkuževanja med tednom ne zaračunavajo. »Povprečna cena pri tistih stavbah, kjer smo delali čez vikende, je od 10 do 11 evrov bruto. Tam, kjer so stanovalci delali sami, pa bodo plačali le za porabljena razkužila, in sicer od 3 do 4 evre,« je pojasnila Darja Verbič, direktorica podjetja Reyan, ki upravlja 200 stavb v Ljubljani, Grosupljem, Bohinjski Bistrici in Kresnicah.

Večina etažnih lastnikov čisti sama

Prav zaradi cene se je večina etažnih lastnikov odločila, da bodo razkuževali sami. Med njimi so tudi stanovalci štirinadstropnega bloka s 25 stanovanji, ki ga upravlja SPL. Upravnik jim je dal ponudbo čistilnega servisa Ekoga za skoraj 1000 evrov na mesec, kar bi bilo 40 evrov na stanovanje, a je niso sprejeli. »Sem upokojenka in vsak prihranjeni evro mi pomeni veliko, zato sem predlagala, da bom čistila sama,« nam je povedala Vlasta Klavora, predstavnica nadzornega odbora stavbe v soseski Mostec v Ljubljani. Kmalu so se ji pridružili še drugi in zaradi tega bodo plačali zgolj 1,6 evra na stanovanje. Odločili so se namreč za enomesečni paket, ki vsebuje dve 0,75-litrski plastenki razkužila, paket 50 parov rokavic in pet krp z mikrovlakni, kar stane 40 evrov in DDV. Upokojenka pa v razkuževanju ne vidi smisla: »Ravno ko sem sem očistila kljuko vhodnih vrat, je prišel gospod iz kleti, prijel kljuko, odprl vrata in šel ven. Če bi bil on okužen, bi bila kljuka, ne glede na to, da sem jo razkužila, ponovno okužena do popoldneva, ko sem šla ponovno čistit. Zato je vse skupaj brez pomena,« je še povedala Vlasta Klavora. Podoben paket drug upravnik ponuja za pol manj, tretji pa za 60 evrov.

V Zagorju ob Savi bo razkuževanje plačala občina

Iz zbranih podatkov lahko povzamemo, da so cene nižje tam, kjer so se upravniki za ceno pogajali. Eden takih je podjetje Dom Koper, ki upravlja 154 stavb v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu, Piranu in Postojni. Kot nam je pojasnila direktorica Urška Jurak, so se s podjetjem Redit dogovorili za mesečno ceno 210 evrov na objekt, ne glede na velikost. Stanovalci v bloku s 25 stanovalci bodo tako plačali 8,4 evra, v bloku s 35 stanovalci bo cena 6 evrov, v bloku s 55 stanovalci pa 3,8 evra mesečno na stanovanje. Zaradi ugodne cene se je večina etažnih lastnikov v stavbah, ki jih upravlja Dom Koper, po besedah direktorice odločila za zunanjega izvajalca. Še en primer dobre prakse je stanovanjsko podjetje Zagorje ob Savi, ki upravlja 150 blokov: etažnim lastnikom razkuževanja ne bo zaračunalo. »Kot župan sem se z upravnikom dogovoril, da to opravljamo na stroške občine Zagorje ob Savi, ker to je edino pravilno, saj je bil to sklep vlade. Zakaj bi v teh težkih časih dodatno obremenjevali ljudi,« je povedal župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan. Ob tem je pojasnil, da jih bo enomesečno razkuževanje 2200 stavb stalo okoli 15 tisoč evrov, in zagotovil, da bo razkuževanje do preklica odloka plačevala občina.

Ni jasno, ali se neupoštevanje ukrepa sploh sme kaznovati

Poleg nezadovoljstva zaradi visokih cen razkuževanja stavb se tako lastniki kot upravniki in stroka sprašujejo o njegovi učinkovitosti, vprašljiva je kakovost opravljanja storitev, nekateri pa opozarjajo tudi na pomanjkljiv nadzor. Stroka je vseskozi vztrajala, da so bili ukrepi v vladnem odloku neprimerni in težko izvedljivi. Vprašljiv je bil tudi inšpekcijski nadzor upoštevanja odloka, za katerega je pristojna Zdravstvena inšpekcija, ki nadzor uvede na podlagi prijave. Doslej so prejeli 12 prijav iz vse Slovenije, kršitev niso ugotovili. Poleg tega naj ne bi obstajala pravna podlaga za sankcioniranje nespoštovanja odloka. »Vlada ima možnost določati globe za prekršek. V tem primeru to ni bilo storjeno, zato mislim, da v zvezi s tem odlokom prekrškovnega postopka ni mogoče izpeljati. Prav tako noben organ ni določen kot pristojen za to,« je pojasnil pravnik Dušan Oražem. Zastavlja se torej tudi vprašanje, ali bi bili upravniki oziroma lastniki stanovanj v prekršku, če bi se odločili, da odloka ne bodo spoštovali. »V prekršku gotovo ne, morda pa je zadevo mogoče prenapihniti in prikazati kot kaznivo dejanje ogrožanja javne varnosti in splošnega zdravja,« je še povedal Oražem. Ministrstvo za zdravje naj bi v kratkem pripravilo omilitvene ukrepe tudi na tem področju. Razkuževanje večstanovanjskih stavb naj bi spremenili v čiščenje. »Če bo čiščenje potekalo redno in dosledno, potem nekih večjih razlik ne bi smelo biti, a le, če se bodo tudi ostali ukrepi in priporočila izvajala. To pa pomeni: ne dotikati se teh površin, zračiti prostore«, opozarja Alojz Grabner z Urada za kemikalije. Največ pa lahko naredimo sami, in sicer tako, da redno umivamo ali razkužujemo roke, držimo varno razdaljo, skrbimo za higieno kihanja in kašlja ter ob znakih bolezni ostanemo doma.