Kmetijski minister Dejan Židan je na konferenci, ki jo organizira Gospodarska zbornica Slovenije, poudaril, da mora sektor mesnopredelovalne industrije, če se želi hitreje razvijati, razmisliti tudi o transparentnosti obnašanja do potrošnika. "Potrebujemo maksimalno nadpovprečno zaupanje, kar lahko dobimo le z nadpovprečno transparentnostjo," je izpostavil in opozoril je, da je zlasti za prehranski sektor pomembno, da bo letos uspela davčna reforma. "Ta sektor je nadpovprečno odvisen od zaposlenih. Upam, da bomo letos lahko močno posegli v dohodninsko obremenitev. Načelno soglasje glede tega je, korist pa bo tu imela tudi prehranska industrija," je še dejal.

Strategija Zagotovimo si hrano za jutri

Minister ne verjame v strateške papirje, saj meni, da imajo od njih veliko koristi predvsem institucije, ki jih pripravljajo. Imamo pa strategijo Zagotovimo si hrano za jutri, ki velja do leta 2020. Do konca leta pa bomo zagnali prve sektorske skupine za strategijo od leta 2012 do 2028," je dodal. Pri tem sektorju država nima več lastniške moči. Da bi država načrtovala preko lastniškega izvoda, je gojenje iluzij, ki jih je treba pokopati, je dejal Židan in dodal, da je, čeprav je to postalo že floskula, treba zmanjšati administrativna bremena. Dotaknil pa se je tudi bank, ki da sedijo na denarju, a ga ne upajo posojati, tudi prehranskim podjetjem ne. "S temi podatki bomo šli tudi do Banke Slovenije," je napovedal. Pozval je tudi podjetnike, naj izkoristijo poslovno okno pri javnih naročilih.

Način proizvodnje je pri nas boljši

Izidor Krivec iz Celjskih mesnin je ob tem izpostavil, da je pri predelavi mesa pomembna dodana vrednost, ki nastane v Sloveniji. "Način proizvodnje je pri nas boljši, bolj kontroliran, pri svežem mesu pa je pomembno poreklo," je dejal in dodal, da mora biti akcija oz. projekt Izbrane kakovosti implementiran počasi in previdno, da ne bo narejene več škode kot koristi. Glede problematike propadajočega sektorja prašičereje je Stojan Hergouth iz Jate Emone opozoril na pomanjkanje povezave med proizvodnjo in predelavo. "Globlja, kot je veriga v nacionalni ekonomiji, več dodane vrednosti ostane v Sloveniji. V gospodarstvu pa bi morala biti vrednota, da z globljo verigo kot nekdo uspe, bolj je ugleden, če že zasluži ne najbolje," je pojasnil. Pri tem je Krivec dodal, da potrebujejo slovenske trgovske police dnevno 25 ton plečeta, doma pa ga proizvedemo le pet ton.

Foto: BoBo